Teden boja proti melanomu 2015 - letos posvečen moškim 50+

  • UR
  • ponedeljek, 11. maj 2015
Borut Veselko
Borut Veselko

Misli pozitivno, deluj preventivno!

Evropski teden boja proti melanomu bomo letos v Sloveniji obeležili v tednu od 11. do 17. maja 2015. Projekt že 8. leto poteka pod pokroviteljstvom EADV (European Academy od Dermatology and Venerology) in v organizaciji Združenja slovenskih dermatovenerologov. Javnozdravstveni projekt je namenjen preventivnemu osveščanju širše javnosti o pomenu samopregledovanja kože za zgodnje odkrivanje kožnega raka - melanoma in nevarnostih izpostavljanja sončnim UV-žarkom. Teden boja proti melanomu je letos posvečen predvsem moškim nad 50. letom starosti, ki spadajo med tvegane skupine predvsem zato, ker ne posvečajo dovolj pozornosti svoji koži in redkeje obiščejo dermatologa.

Projekt Teden boja proti melanomu, ki ga Združenje slovenskih dermatovenerologov v sodelovanju z La Roche-Posay organizira že 8. leto, pomembno prispeva k večjemu poznavanju problematike melanoma med Slovenci in zgodnjemu odkrivanju. Svoje poslanstvo letos nadaljujejo z osveščanjem javnosti o preventivi in pomenu samopregledovanja, posebno pozornost pa so namenili moškim 50+. Strokovnjaki ugotavljajo, da so ženske o melanomu in dejavnikih tveganja na splošno obveščene precej bolje kot moški in se tudi prej  ter pogosteje odločajo za pregled kože. Zato ženskam sporočajo, da je njihova spodbuda izjemnega pomena pri pravočasnem odkrivanju melanoma. Družinski člani naj spodbujajo drug drugega k samopregledovanju in obisku dermatologa. Tudi letos je Združenje slovenskih dermatovenerologov v okviru Tedna boja proti melanomu  pripravilo možnost pregleda kože in kožnih znamenj.

Zakaj moški 50+?

Melanom je tretja najpogostejša oblika kožnega raka in je na prvem mestu po stopnji umrljivosti med kožnimi raki, saj lahko se hitro razširi v sosednja tkiva in različne organe.  Skupine z večjim tveganjem za razvoj melanoma so  ljudje svetlejše polti in las, s pegami in velikim številom znamenj, osebe ki so v družini že imeli primer melanoma, so bolj izpostavljene soncu ali so bili od sonca opečeni. S starostjo se pojavnost melanoma, kot tudi vseh rakov povečuje, moški pa so še posebej ogroženi, ker svoji koži ne posvečajo dovolj pozornosti in redkeje obiščejo dermatologa. 

Preventiva je ključnega pomena, a moški so ravno zaradi pogosto pomanjkljive zaščite in slabše osveščenosti še posebej ogroženi. Ni namreč dovolj, da se zaščitimo pred soncem med dopustom in na plaži. Na zaščito s kremo ali pokrivalom, predvsem pa izogibanje izpostavljenosti soncu sredi dneva, moramo misliti skozi celo leto in pri vseh aktivnostih na prostem. Moški si zaradi rekreacije, opravil okrog hiše in ostalih aktivnosti na prostem,  kjer so brez ustrezne zaščite povečajo tveganje za nastanek melanoma.

Vsako leto več kot dvema milijonoma svetovnega prebivalstva diagnosticirajo kožni rak. Glede na poročilo organizacije Združenih narodov pa se bo ta stalno naraščajoča številka med letoma 2000 in 2015 še podvojila v državah, kjer je večina prebivalstva belopolta.

Obenem je melanom ena redkih rakavih obolenj, ki ga zaradi svoje pojavnosti na koži  lahko dejansko opazimo in pravočasno ukrepamo. Zato je ključno, da si sami redno pregledujemo kožo in smo pozorni na nova znamenja in sumljive spremembe pri obstoječih glede oblike, barve in rasti.

Dermatologi o melanomu

Asist. Aleksandra Dugonik, dr. med., predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov, Dermatovenerološki oddelek UKC Maribor
»Z dokazi so podprta dejstva, da pojavnost melanoma narašča tako v svetu kot v Sloveniji. Obolevnost za melanomom narašča s starostjo. Že vrsto let se iščejo najuspešnejše metode odkrivanja melanoma v zgodnjem stadiju bolezni. Samopregledovanje kože celotnega telesa vključno z lasiščem še vedno ostaja najuspešnejši način preventive pred melanomom. Največji delež za melanom sumljivih rašč in sam melanom odkrijejo ljudje sami. Drug zelo uspešen način je, ko nam pri pregledu kože pomaga družinski član ali druga oseba, ki ima osnovno znanje o izgledu za melanom sumljivih rašč. Dolžnost zdravnikov, predvsem dermatologov,  je v prepoznavanju sprememb, ki jih ljudje opišejo kot sumljive in v rednem pregledovanju ljudi, ki imajo povečano tveganje za pojav melanoma. To so ljudje, ki so že imeli melanom, ljudje z ogromnim  številom pigmentnih znamenj, kot tudi ljudje, ki v sled drugih bolezni prejemajo zdravila, ki nižajo imunsko sposobnost telesa. Med zdravo populacijo pa je preventivni pregled kože s strani zdravnika primeren zlasti za moške po 50. letu starosti, za katere je dokazano, da kljub povečani možnosti za pojav melanoma v sled starosti, niso pozorni na spremembe na koži. Zato letošnjo preventivno akcijo Teden boja proti melanomu namenjamo prav moškim nad 50. letom starosti. Poznate kakšnega? Priporočite mu preventivni pregled kože pri dermatologu.«

Asist. Borut Žgavec, dr. med., Dermatološka klinika UKC Ljubljana,  Proderma d.o.o.

»Melanom je na eni strani med najbolj malignimi tumorji, za katerega še vedno nimamo zdravila, na drugi strani pa je eden najbolj ozdravljivih tumorjev, če ga odkrijemo zgodaj in izrežemo. Prav zgodnja prepoznava melanoma pa je pogostoma zelo težka, celo za dermatologa, izkušenega v diagnostiki kožnih tumorjev, saj melanom v prvih stadijih raste praktično zelo podobno ali celo enako kot »navadno znamenje«. Ker v začetku ne povzroča nikakršnih težav – ne boli, ne srbi (ali zelo redko) ga pogostoma pacienti ne opazijo, nanj niso pozorni ali ga ignorirajo. Še posebej smo zato ogroženi moški, saj je v naši naravi, da prepogosto podcenjujemo ter posvečamo premalo pozornosti potencialnim bolezenskim spremembam in nekako ne najdemo časa za obisk pri dermatologu. Melanom se lahko pojavi pri vsakomur! Ne slepimo se, da se nam to ne more zgoditi.«

Doc. dr. Larisa Stojanovič, dr. med.,  Anatomski inštitut, Medicinska fakulteta v Ljubljani, Dermals d.o.o.
»Koža je hvaležen organ, ker je dostopna očem. Vsak bi jo moral poznati, predvsem bi moral vedeti, kje se nahajajo in kje ne znamenja ter kakšna so, ker je na takšen način lažje opaziti nove rašče oz. spreminjanja znamenj. Nikogar ne bi smel ogrožati kožni melanom zaradi njegovega zapoznelega odkritja. O tej nevarni bolezni bi morali biti osveščeni vsi, tudi moški, saj ravno njih pogosteje na preglede naročajo hčerke ali soproge oz. partnerke, ki opazijo spremembe. Dermatoskopski pregled je neboleč in če je melanom zgodaj odkrit, je ozdravljiv. Aktivno pregledujte svojo kožo in kožo najdražjih.«

Prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., Dermatovenerološki oddelek Splošne bolnišnice Celje
»Melanom v večini primerov opazi bolnik sam ali njegovi svojci. Žal bolniki pogosto odlašajo z iskanjem pomoči, dokler se sprememba na koži ne zadebeli, zakrvavi ali postane subjektivno moteča. V napredovali fazi melanom lahko zaseva v notranje organe in ogrozi življenje bolnika. Statistično je preživetje najboljše pri debelinah melanoma pod 1mm. V Sloveniji je bila srednja vrednost debeline primarnih tumorjev na prelomu stoletja še vedno skoraj 2mm, medtem ko so jo v nemško govorečih deželah s preventivnimi programi od začetka 80-ih let že uspeli zmanjšati pod 1mm. Šele v zadnjih letih so tudi pri nas pogostejši bolniki, ki pridejo na pregled v fazi, ko obarvana sprememba kože, sumljiva za melanom, še ne povzroča težav in klinično ni izraziteje zadebeljena.

Če hočemo preprečiti nepotrebne smrti naših bolnikov zaradi melanoma, potrebujemo tudi v Sloveniji preventivne programe, ki bodo ozavestili prebivalstvo o potrebnosti zgodnjega opažanja in zdravstvene obravnave za melanom sumljivih sprememb in dolgoročno z izvajanjem zaščite pred sončnim ultravijoličnim sevanjem zmanjšali število novih bolnikov s kožnim rakom, tudi melanomom. Dermatologi še posebej želimo opozoriti na potrebo izvajanja samopregledov v skupinah prebivalstva, za katere so te informacije po naših izkušnjah manj dostopne in se zato bolezen pri njih pogosto kaže v napredovali obliki – z debelejšimi primarnimi tumorji ali celo v višjem stadiju zaradi širjenja bolezni s kože na druga tkiva in organe, zaradi česar imajo taki bolniki manjše možnosti za ozdravitev in preživetje.

Taka, za napredovani melanom bolj ogrožena skupina prebivalstva, so v Sloveniji tudi moški, zlasti starejši. Pri izvajanju brezplačnih pregledov ne gre toliko za dermatološko obravnavo, ker enkraten pregled ne more zagotoviti varnosti, ampak želimo s preventivnimi akcijami, kot je »Dan boja proti melanomu« opozoriti prebivalstvo na potrebo izvajanja samopregledov, jih usmeriti na vire, pri katerih lahko dobijo ustrezne informacije, da se poučijo o načinu samopregleda kože in o zgodnjih znakih kožnega raka, še posebej tistih, ki so sumljivi za razvoj melanoma. Obenem skušamo informirati o načinih učinkovite zaščite pred soncem, ki je v vsakdanjem življenju najpomembnejši vir ultravijoličnega sevanja. Izpostavljanje soncu je namreč od našega vedenja odvisen dejavnik tveganja za vse vrste kožnega raka, tudi melanom.«

Za več informacij o metodi (samo) pregledovanja in ABCDE znakih melanoma obiščite spletni strani euromelanoma.org in melanoma-day.com

Galerija

Borut Veselko

Predstavniki Združenja slovenskih dermatovenerologov in projektne skupine Teden boja proti melanomu: Prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., asist. Aleksandra Dugonik, dr. med., asist. Borut Žgavec, dr. med. in doc. dr. Larisa Stojanovič, dr. med.

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki