Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravniki umirajo prej in so bolj nagnjeni k samomoru

Mednarodno priznani strokovnjaki iz Slovenije, Evrope in Združenih držav Amerike so včeraj in danes v Ljubljani v okviru tretjega  mednarodnega simpozija o zdravem življenjskem slogu v ospredje postavili skrb za aktivno zdravstveno preventivo. Posebna pozornost je namenjena raziskavi obremenjenosti slovenskih delavcev v zdravstvu na delovnem mestu, ki je pokazala, da je stopnja obremenjenosti povezana s pogostostjo napak. Če se gibljejo oziroma tisti, ki so v dobri fizični kondiciji, jih storijo manj.
Zdravstveni delavci, ki imajo tudi dovolj znanja o tem, kako končati življenje, dvakrat pogosteje kot drugi naredijo samomor, bolj so nagnjeni k depresiji in odvisnosti od kemijskih substanc. Bolj zdravi so tisti, ki se več gibljejo. Ob tem so številke še bolj zaskrbljujoče za ženske, ki v povprečju štiri- do petkrat pogosteje naredijo samomor kot druge ženske primerljive starosti. Samomorilnost je povezana s psihičnimi težavami – depresijo, obremenjenostjo na delovnem mestu, kar je mogoče diagnosticirati. A zdravstveni delavci, kot je povedal prof. dr. Alojz Ihan, vodja raziskave, si ne priznajo, da imajo težave oziroma simptome skrivajo pred seboj. Zdravnikom se zaradi obremenitev krajša življenjska doba, v povprečju za kar pet do sedem let, hkrati pa so bolj nagnjeni k samomoru.

Proučili so 80 delavcev v zdravstvu – družinske zdravnike, anesteziste in kirurške medicinske sestre. Čeprav so medicinske sestre približno enako obremenjene kot družinske zdravnice, so v primerjavi z njimi bolj pod stresom in manj zadovoljne s svojim življenjem, kaže raziskava. Na doživljanje stresa namreč vplivajo tudi slabša ekonomska situacija, nezmnožnost odmika od naporov in manjša avtonomija pri delu.

Prav tako so ugotovili, da je obremenitev z delom povezana s stopnjo napak, ki jih zaposleni storijo. Če so bolj obremenjeni, a v dobri fizični kondiciji, jih storijo manj.

Prof. dr. Matej Tušak z ljubljanske fakultete za šport je omenil tudi evropsko študijo, ki Slovence uvršča med prvih pet narodov po hitrosti in učinkovitosti dela, a med zadnjih pet po ravnotežju, ki ga lovimo med osebnim življenjem in kariero – v škodo prvega. Če bomo tako nadaljevali, je poudaril, bomo vsi Slovenci pri 50. letih izgoreli in spropadli osebnim življenjem. Zato je nujno, da razvijemo sisteme, ki povečajo naš rezervoar energije. Stres se je namreč v zadnjih tridesetih letih povečal, naš organizem oz. naši obrambni sistemi pa niso prilagojeni na to količino. V pomoč so nam lahko programi, ki nas učijo spremeniti življenje – vnesti zdravo prehrano in gibanje.

Dr. Robert Scales z ameriške klinike Mayo priporoča več gibanja in boljšo komunikacijo med zdravniki in pacienti. Nove metode, ki jih omogoča tehnologija, to še izboljšujejo oziroma nas dodatno motivirajo za spremembo življenjskega sloga, kar je najtežje. Eden takih primerov je brezplačna slovenska aplikacija 24alife, ki med drugim meri športno aktivnost ljudi, omogoča spremljanje lastnih prehranjevalnih navad in telesnih parametrov. Rezultate, ki jih meri aplikacija, lahko uporabniki pokažejo svojemu zdravniku, in videl bo, koliko so dejansko storili za svoje telo.

 

 

 


 

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

samomor , depresija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.