Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Turneja bolečinskega senzorija za ozaveščanje o nevropatski bolečini


Danes so predstavniki Društva onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO) in Društva diabetikov Velenje (DDV) predstavili zanimiv projekt, turnejo bolečinskega senzorija po večjih slovenskih mestih. Bolečinski senzorij predstavlja pet različnih vrst nevropatske bolečine in preko posebnih senzoričnih objektov, v katere sežemo z roko, omogoča, da na lastni koži vsaj za trenutek občutimo,kaj pomeni živeti s to kronično obliko bolečine.
Nevropatska bolečina je najpogostejša pri diabetikih, pogosto pa se pojavlja tudi pri onkoloških bolnikih bodisi kot posledica kemoterapije bodisi kot posledica pritiska tumorja na živčevje. "Kronična bolečina prizadene vse vidike našega življenje in ima velik vpliv na družbo kot celoto. V Sloveniji neposredne stroške zdravljenja vseh oblik kronične bolečine na letni ravni ocenjujemo na okrog 122 milijonov evrov, kar vključuje zdravstvene storitve, zdravila na recept in nadomestila za odsotnost z dela. Zato je ozaveščanje o bolečini in informiranje o možnostih njenega obvladovanja ključnega pomena," je ob tej priložnosti poudarila prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., predsednica DOBSLO.

Romana Praprotnik, predsednica DDV, je dodala: "Z nevropatsko bolečino se sreča vsak peti diabetik v Evropi, a smo o njej še vedno premalo ozaveščeni. Želimo, da bi se o nevropatski bolečini čim več pogovarjali in jo tako skupaj s strokovnjaki čim bolj uspešno preprečevali, pravočasno prepoznali in učinkovito blažili. Bolečin ni treba več tiho trpeti. Namesto, da se z njimi spopadate sami, delite svoje izkušnje z zdravnikom, svojci, prijatelji in drugimi bolniki. Nevropatsko bolečino je s pravilno pomočjo namreč mogoče učinkovito nadzorovati."

Prav ozaveščanje in informiranje o nevropatski bolečini, za katero bolniki pravijo, da ni podobna nobeni drugi, je glavni cilj turneje bolečinskega senzorija po večjih slovenskih mestih. V četrtek, 2. aprila, bo bolečinski senzorij postavljen v nakupovalnem centru Supernova v Kopru, in sicer od 15. do 19. ure. Dan kasneje, torej v petek, 3. aprila, ga bodo med 15. in 19. uro lahko preizkusili obiskovalci Qlandie v Novem mestu, v torek, 7. aprila, pa prav tako med 15. in 19. uro obiskovalci ljubljanskega Cityparka.

"Lokacije v nakupovalnih središčih smo izbrali namenoma, saj je njihova prednost velik pretok ljudi, mi pa z informacijami želimo doseči kar največji krog ljudi. Nevropatska bolečina nas omejuje pri vsakdanjih aktivnostih, pri delu, skrbi zase in za bližnje, spanju in hranjenju, postanemo zagrenjeni, jezni in žalostni. Počutimo se utrujeni, osamljeni in prizadeti, pogosti spremljevalki nevropatske bolečine sta depresija in anksioznost. Tako ta oblika  kronične bolečine močno vpliva ne le na bolnika, temveč tudi na svojce, zato je izjemno pomembno, da tudi najbližji razumejo, za kakšne občutke gre in kako lahko pomagajo," je dejala Marija Vegelj Pirc.

Nevropatska bolečina ima pet pojavnih oblik, ki jih predstavlja tudi bolečinski senzorij - lahko je pekoča, gomazeča, zbadajoča, sunkovita ali mrazeča. Povzroča jo okvara živčevja, ki pri diabetikih praviloma nastopi kot pozen zaplet diabetesa, a se pogosto pojavi, še preden diabetes sploh izbruhne. Pri bolnikih s sladkorno boleznijo so simptomi
okvare živčevja najpogosteje razporejeni po vzorcu nogavic. Motnje se praviloma začnejo simetrično na prstih in nartu na stopalih ter se počasi širijo navzgor do kolena, kasneje se lahko bolečina pojavi tudi na rokah po vzorcu rokavic. Pri onkoloških bolnikih pa, kot je pojasnila prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlović, dr. med., rak povzroča bolečino s pritiskom ali vraščanjem v sosednja tkiva v telesu. Če pritiska na živce, je prisotna ostra in zbadajoča nevropatska bolečina, ki jo lahko povzroči tudi zdravljenje raka, saj lahko nekateri kemoterapevtiki okvarijo periferne živce, obsevanje pa lahko poškoduje sosednje živčne korenine.

"Nevropatska bolečina je kronična in jo je najtežje zdraviti, a jo lahko uspešno nadziramo z zdravili. Poleg neopioidnih in opioidnih analgetikov so za zdravljenje nevropatske bolečine pomembna tudi zdravila za depresijo ali epilepsijo, ki analgetično delujejo tako, da zavrejo ali modulirajo prenos bolečinskega dražljaja v možgane. Ker bolečino vsak doživlja drugače, so za obvladovanje bolečine izjemno pomembni tudi dopolnilni nefarmakološki pristopi, kot so psihoterapija, akupunktura, masaže, sprostitvene tehnike, fizioterapija in telesna vadba ter podpora domačih, prijateljev in drugih bolnikov v društvih in skupinah za samopomoč," je še poudarila Slavica Lahajnar Čavlović.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

nevropatska bolečina

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.