Zakaj smo odvisni od sladkorja?

(Foto: Shutterstock)

Britanski znanstveniki so v možganih odkrili mehanizem, zaradi katerega hlepimo po sladkorju. Prepričani so, da bo to odkritje v pomoč pri boju proti debelosti. S poskusi na podganah so namreč odkrili mehanizem, ki »čuti«, koliko glukoze prihaja do možganov, in spodbuja živali, da jo intenzivneje iščejo takrat, ko zaznajo njen upad.

Pri ljudeh prav ta mehanizem določa nagnjenje k hrani, bogati s sladkorjem in škrobom. Možgani se v veliki meri zanašajo na glukozo kot vir energije, vendar je bilo včasih do nje težko priti. Zato imamo še zdaj globoko vsajeno nagnjenje k hrani, bogati z glukozo, pravi James Gardiner, ki je vodil raziskavo, objavljeno v reviji Clinical Investigation.

Njegova skupina je začela s tezo, da encim glukokinaza, ki je vključen v odkrivanje ravni glukoze v jetrih in slinavki, spodbuja željo po glukozi. Glukokinaza nastaja v delu možganov, znanem kot hipotalamus, ki uravnava različne funkcije, med katerimi je tudi potreba po hrani. S poskusom so odkrili, da se pri podganah, ki stradajo 24 ur, dejavnost glukokinaze v centru za uravnavanje téka naglo poveča. Zatem so podganam ponudili raztopino glukoze in njihovo običajno hrano. Ko so jim nato umetno povečali dejavnost glukokinaze v možganih, so podgane namenile prednost glukozi, ko pa se jim dejavnost glukokinaze zmanjšali, so je uživale manj.

Gardiner meni, da bi bilo mogoče tudi pri ljudeh zmanjšati potrebo po glukozi, zdravilo, ki bi delovalo na tej osnovi, pa bi utegnilo preprečiti debelost. Ljudje imamo različne ravni teh encimov, zato bi različne hrana na nas delovala različno. Pri nekaterih bi uživanje hrane, bogate s škrobom, na začetku obroka, utegnilo hitro zadovoljiti ta sistem, kar bi pomenilo manjšo količino skupnega vnosa hrane.

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki