Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Utrinki okrogle mize Prehrana otrok v vrtcih in šolah

(Foto: Boobee Foodee)

V sklopu Sejma Narava zdravje ter projekta Zdrava juhica se je v mesecu novembru na Gospodarskem razstavišču odvila okrogla miza na temo Prehrane otrok v vrtcih in šolah.

Udeleženci okrogle mize, Marjetka Založnik, Mateja Tea Dereani, Darko Korbar, Peter Rajšek, Matjaž Kološa, Neja Samar Brenčič, Anamarija Slabe in Franci Hočevar, so spregovorili o izzivih, s katerimi se srečujejo vodje šolske in vrtčevske prehrane na eni strani, ter o željah in navadah otrok in staršev na drugi strani.
Izpostavili so tudi pomen postopnega privajanja najmlajših otrok na nove okuse, ki temeljijo na raznolikih, polnovrednih žitih, stročnicah ter sveži zelenjavi in sadju, kar pomembno prispeva k oblikovanju zdravih navad otrok za celo življenje. Le te se oblikujejo že zgodaj v otroštvu, pozneje pa vse težje spremenijo.  

Večkrat zapored ponudimo otrokom nove okuse

Smiselno je, da otrokom določeno jed večkrat in redno ponudimo, saj otroci potrebujejo dalj časa, da se privadijo na nove okuse. Prav stalnost jedilnikov ter ponavljanje enakih jedi iz tedna v teden otrokom omogoči, da se nanje postopoma privadijo, jih sprejmejo in nato tudi z veseljem pojedo, je pozitivne izkušnje v mariborskem waldorfskem vrtcu opisal Peter Rajšek. Povsem drugačna je praksa denimo v večini javnih vrtcev in šol, kjer se jedi veliko hitreje menjajo na jedilniku, posamezna jed oz. izdelek pa se redko ponovi na jedilniku prej kot v enem mesecu.
Morda bi sledenje odlični praksi waldorfskega vrtca pripomoglo tudi k zmanjšanju ostankov hrane v vrtcih in šolah – predvsem zelenjave in zelenjavnih jedi, ki se jih v povprečju kar 41 % vrne nazaj v kuhinje, delež pa se celo povečuje (vir: poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, avgust 2014).


Naravno pripravljena hrana je okusnejša

Poleg rednega vključevanja posameznih jedi v otroške jedilnike pa je izredno pomemben tudi način njihove priprave, so se z Rajškom strinjali tudi Mateja Tea Dereani, Darko Korbar in Matjaž Kološa. Uporaba svežih zelišč in začimb nežno poudari naravne okuse, blagodejno vpliva na prebavo otrok, ter zlasti v zimskem času tudi zelo pripomore k blaženju prehladnih obolenj. Zelo pomembno je tudi namakanje žitaric in stročnic, ki naj se med seboj preveč ne mešajo, temveč se vsak dan raje poudari le ena (npr. pira, ajda, čičerika). Kruh iz različnih polnovrednih mok pečejo sami. Na kvalitetnem otroškem jedilniku pa nikakor ni prostora za rafinirane maščobe, belo moko in beli sladkor, zamrznjena in ocvrta živila ter različne umetne dodatke in arome.

Za kvaliteten, polnovreden vegetarijanski jedilnik s pretežno ekološkimi sestavinami pa starši v waldorfskem vrtcu oziroma šoli ne sežejo nič globlje v žep kot denimo v običajnem javnem vrtcu in šoli.

Prvi koraki k izboljšanju jedilnika otrok

Marjetka Založnik, prehranska svetovalka, si je kot vodja prehrane v vrtcu Metlika najprej zastavila cilje povečati količino svežega sadja, zelenjave in polnovrednih žit na jedilniku otrok, ter vnos kvalitetnejših maščob. Pri tem je upoštevala tako nacionalne smernice prehrane kot želje otrok ter spodbudila celoten kolektiv vrtca k navduševanju otrok nad zdravo prehrano ter vključevanju v različne eko projekte. Skupaj z otroki so denimo zasadili prekrasen zeliščni vrt ter sadove uporabili pri kuhanju in v zeliščnih napitkih.

Pridobivanje neposrednih izkušenj pri pridelavi hrane pa je za otroke, zlasti tiste, ki živijo v mestih, izjemnega pomena. Le tako bodo poznali celotno zgodbo o pridelku, znali ceniti hrano kot dobrino ter bodo zrasli v odgovorne in etične porabnike, je poudarila Anamarija Slabe, vodja projekta Šolski ekovrtovi, v katerega je vključenih že več kot 140 vrtcev in šol po Sloveniji.

Ko se v dejavnosti vrtcev in šol aktivno vključijo tudi starši in stari starši, ter se ob tem prepletajo medgeneracijske vezi, prenos znanja ter kvalitetno skupno preživljanje časa, je motivacija otrok k zdravemu življenjskemu slogu še toliko večja, meni Neja Samar Brenčič, vodja Zavoda IZRIIS. Neposredno sodelovanje, pobude staršev in konstruktivna komunikacija med starši, otroci in šolo pa je še posebej pomembno tudi pri vpeljevanju sprememb v šolski prehrani, je še poudaril ravnatelj OŠ Sp. Šiška v Ljubljani, Franci Hočevar.

Različne prehranjevalne navade otrok, nepoznavanje okusov, težave z dobavo kvalitetnih surovin, finančna bremena in problematika zavržene hrane - vse to so izzivi, pa tudi izgovori, po katerih radi posežejo tako starši, kot vodje prahrane in država, v pomanjkanju želje po konrektnih spremembah. A do prvih premikov k izboljšanju prehrane otrok vodi predvsem tista stopnička, ki je odraz jasne in trdne volje do spremembe, ki bo naše otroke nahranila za življenje. Tisti, ki so se tako odločili, vedo, da se da.




Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

prehrana otrok

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.