Evropski dan darovanja v Sloveniji 2014:

  • UR
  • četrtek, 25. september 2014
(Foto: Diana Anđelić)

Brez odločitev za darovanje ni uspešnega zdravljenja bolnikov, ki potrebujejo presaditev

Z današnjim dnem se je v Sloveniji pričelo praznovanje evropskega dne darovanja, najprej v Ljubljani, nato pa bodo sledili dogodki v Murski Soboti. Vodilna misel je, da brez odločitev za darovanje ni uspešnega zdravljenja bolnikov, ki potrebujejo presaditev. Poleg tega bo na Tolminskem organiziran slavnostni dogodek, na katerem bodo župani vseh treh občin podpisali izjavo o darovanju, kasneje pa bodo možnost izobraževanj razširili po sosednjih občinah.

Prim. Danica Avsec, dr. med., svetnica, direktorica Slovenija-transplanta, je ob začetku praznovanja evropskega dne darovanja v Domus Medica dejala: »Evropski dan darovanja organov in tkiv je eden najpomembnejših dogodkov v zvezi z darovanjem in presaditvami organov in tkiv v Evropi. Namen praznovanja tega dne v Sloveniji, ki ga organiziramo že od leta 2008, je povečati ozaveščenost o darovanju organov in tkiv ter utrditi zaupanje ljudi v zdravljenje s presaditvijo in v sistem, ki je vzpostavljen v naši državi.

Učinkoviti smo lahko le z enotnim delovanjem vseh, ki so odgovorni za razvoj te dejavnosti. Zato smo se letos odločili, da praznovanje obeležimo ob širši podpori zdravstvenih organizacij, ki so pomembne za razvoj in izobraževanje v zdravstvu. Veseli me, da so odgovorni  predstavniki teh organizacij sprejeli ta izziv. Slovenija je s svojim programom za transplantacijo in darovanje zgled evropskim državam, saj se lahko pohvalimo tudi z najboljšimi rezultati. Slovenci smo humani in nam pomoč drugemu ni tuja. Po drugi strani pa se je izkazalo, da smo prav na področju zdravljenja s presaditvijo dosegli svoj ugled z visoko motiviranostjo in interdisciplinarnim pristopom. Vsak v tem krogu odgovornih ima svojo vlogo, ki je ne izvaja solistično, ampak le v sodelovanju z drugimi.«

Predsedniki zdravniških organizacij prim. Andrej Možina, dr. med., prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., in Konrad Kuštrin, dr. med., so pozdravili vse navzoče ter podprli Slovenija-transplant v prizadevanjih pri ozaveščanje glede darovanja organov in tkiv. Znano je, da število bolnih, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo, narašča nesorazmerno s številom darovalcev. Ustrezne odločitve lahko sprejemamo le ob dobrem informiranju in zaupanju v sistem.

Prim. Daniel Grabar, dr. med., je povedal, da v evropskem prostoru praznujemo evropski dan darovanja že od leta 1996, ko je bila v Ženevi pripravljena prva prireditev. Po sklepu Sveta Evrope evropski dan darovanja in transplantacij obeležujemo vsako drugo soboto v mesecu oktobru, letošnja že 16. obeležitev pa se bo odvijala v Rimu.

Doc. dr. Blaž Trotovšek, dr. med., je predstavil rezultate v transplantacijski dejavnosti v letu 2013: »V letu 2013 je bilo v R Sloveniji opravljenih 45 odvzemov organov pri mrtvih dajalcih, kar nas umešča z 22 dajalci na milijon prebivalcev ob bok sosednji Avstriji in hkrati precej nad povprečje Eurotransplanta, ki je v letu 2013 znašalo 14,1 dajalca na milijon prebivalcev. Ta rezultat, če ga pogledamo v luči zakonodaje, ki je npr. v Avstriji bolj naklonjena darovanju organov po smrti, predstavlja še večji dosežek in kaže na uspešno in učinkovito delovanje zavoda Slovenija-transplant ter slovenskega nacionalnega donorskega programa.

Tako je bilo v lanskem letu v R Sloveniji pridobljenih več kot 200 organov mrtvih dajalcev. Pridobili smo 40 jeter, 25 src, 38 pljučnih kril, 8 trebušnih slinavk in 90 ledvic, kar je seveda pomembno vplivalo na število presaditev. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana – edinem centru za presaditev organov v RS, smo tako lansko leto uspešno presadili 115 organov, kar je največ doslej. Uspešno smo presadili 60 ledvic, 30 src, 21 jeter in opravili 4 presaditve trebušne slinavke hkrati z ledvico. Uspešnost presaditev je visoka in preživetje bolnikov po presaditvi dolgo. Tako je npr. 5-letno preživetje bolnikov po presaditvi jeter 77,1 % in bolnica po prvi opravljeni presaditvi jeter pri nas živi že več kot 19 let.

Za doseganje takšnega obsega dela in rezultatov je izjemnega pomena dobro sodelovanje zdravnikov številnih specialnosti in seveda tudi drugega zdravstvenega osebja. Tako smo jeseni 2013 zaradi zglednega multidisciplinarnega dela našim bolnikom omogočili še dodatno možnost zdravljenja, kadar je to nujno potrebno: hkratno presaditev jeter in ledvice. V aprilu 2014 je bil na ta način uspešno zdravljen prvi slovenski bolnik.«

Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., je predstavil rezultate na področju presaditev srca in ob tem dejal: »Prvih 200 presaditev srca je za nami, pred nami pa jih je gotovo še veliko več. Danes lahko z gotovostjo rečemo, da je presaditev srca tudi pri nas uveljavljena in varna metoda zdravljenja, ki predstavlja realno možnost zdravljenja bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem.«

Prof. dr. Aljoša Kandus, dr. med., v. svet., je predstavil rezultate na področju presaditev ledvic in ob tem dejal: »Od leta 1970 do 24. 9. 2014 je dobilo transplantirano ledvico 1076 bolnikov, 950 (88,3 %) od teh je dobilo ledvico umrlega darovalca. Vse ledvice so transplantirali v Univerzitetnem  kliničnem centru Ljubljana. Republiški čakalni seznam za transplantacijo ledvice umrlega darovalca je krajši kot v večini držav ET. 31. 12. 2013 je bilo na celotnem čakalnem seznamu ET 10.757 bolnikov, to je 80 na milijon prebivalcev. Kratek čakalni seznam je bil glavni razlog, da število transplantacij ledvic umrlih darovalcev v naši državi ni bilo večje.«


Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki