Evropski teden mobilnosti 2014 in Dan brez avtomobila

S pešačenjem in kolesarjenjem do boljšega zdravja ljudi

Onesnaženost zraka zaradi prometa predstavlja resno grožnjo zdravju prebivalcem številnih držav v svetu, prav tako prekomerna izpostavljenost hrupu cestnega prometa negativno vpliva na posameznikovo zdravje in počutje. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) podpiramo aktivnosti ob Evropskem teden mobilnosti, ki bo letos od 16.  do 22. septembra 2014 potekal pod sloganom »Naše ulice, naše odločitve«.

Zaključil se bo z »Dnevom brez avtomobila«, ko bodo prebivalci in obiskovalci sodelujočih občin vsaj en dan v letu doživeli mestna središča brez motornega prometa. Ob tem na NIJZ spodbujamo aktivni transport (pešačenje ali kolesarjenje) za povečanje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni.

Namen tedna mobilnosti, ki ga v Sloveniji koordinira Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je ozaveščanje ljudi o potrebi po zmanjševanju hrupa in onesnaženosti zraka, ki ga povzroča promet, saj si s tem lahko izboljšamo kakovost življenja z uvedbo trajnostne prometne ureditve ter promocijo hoje, kolesarjenja, uporabe javnih prometnih sredstev.

Onesnažen zrak je veliko javnozdravstveni problem, tudi v Sloveniji

Onesnažen zrak v veliki meri vpliva na zdravje ljudi in na podnebne spremembe. «Najpomembnejši javnozdravstveni problem v razvitih državah na področju okolja in zdravja je vpliv onesnaženega zraka na zdravje. Zrak najbolj onesnažujemo s prometom. V Evropi je okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim atmosferskih delcev, dušikovim oksidom (NOx), ozonu (O3) in benzenu,« je povedal Peter Otorepec z NIJZ in dodal: »Onesnažen zrak povzroča predvsem bolezni dihal, srca in ožilja. Ocenjujejo, da v Evropi umre od 40.000 do 130.000 ljudi na leto za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, katerega vzrok je promet.«

Ker pa onesnažen zrak še nadalje ogroža zdravje Evropejcev ne glede na že sprejete stroge emisijske standarde, boljši sistem spremljanja kakovosti zraka in zmanjšanje onesnaženja zraka z nekaterimi klasičnimi onesnaževalci, so potrebna nadaljnja prizadevanja in ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka nas vseh, tudi na nivoju lokalnih skupnosti.

V Sloveniji je zrak, podobno kot drugod po Evropi, najbolj onesnažen z delci, dušikovimi oksidi in ozonom. »Problematika onesnaženosti zraka v Sloveniji je resna. Čezmerna onesnaženost zraka z delci PM10 pesti več območij. Delci na mestu vstopa v telo (v pljučih) povzročajo t. i. oksidativni stres, ki vodi v vnetje. Ta povzroča poslabšanje obstoječih bolezni dihal in ob dolgotrajnem delovanju kronično vnetno reakcijo, ki povzroči zmanjšanje pljučne funkcije. Pri astmatikih poslabšajo simptomatiko in sprožijo napad.

Delci povzročajo sistemsko vnetje, povečano vrednost fibrinogena, spremembo krvnega tlaka, motnje v frekvenci srca, motnje ritma, kar vodi v poslabšanje bolezni srca in ožilja ter povzročijo vnetje v srčni mišici, kar vodi v srčno popuščanje.« je pojasnil nekaj možnih posledic delcev PM10  Peter Otorepec z NIJZ in dodal, da so najbolj ogroženi bolniki z boleznimi dihal, srca in ožilja, bolniki s sladkorno boleznijo, starostniki in otroci, pri katerih delci povzročajo upad pljučnih funkcij.

Množična uporaba avtomobilov prevoznih sredstev pa vpliva tudi na problematiko hrupa, ki predstavlja vse večji problem. »Hrup vzbuja nemir, moti človeka ter negativno vpliva na njegovo zdravje in počutje. Prekomerna izpostavljenost hrupu cestnega prometa pri ljudeh povzroča vznemirjenost, razdražljivost, motnje koncentracije, učenja in motnje spanja. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu nad 55 dBA, to je hrup prometne ulice, lahko sproži povišan krvni tlak in motnje v delovanju srca.

Takemu hrupu je po oceni Svetovne zdravstvene organizacije izpostavljen vsak peti Evropejec,« je pojasnila dr. Sonja Jeram z NIJZ, ki svetuje, da bi lahko z zmanjšanjem rabe motornih vozil in bolj premišljeno prometno urejenostjo v naseljih zmanjšali obremenjenost s hrupom v bivalnem okolju in s tem prispevali k boljšemu zdravju in počutju prebivalcev.

Z aktivnim transportom ohranjamo zdravje in zmanjšujemo onesnaževanje zraka

Z majhnimi spremembami svojih življenjskih navad lahko bistveno prispevamo k izboljšanju stanja. Opustimo preveliko odvisnost od avtomobila. »Spodbujanje aktivnega transporta, to je pešačenje ali kolesarjenje v službo, šolo in različnih opravkih, je izredno učinkovit način za povečanje stopnje telesne dejavnosti, ki je nujno potrebna za ohranjanje zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni.

Študije v preteklosti so pokazale, da spodbujanje aktivnega transporta bolj učinkovito poveča celotno količino telesne dejavnosti kot pa spodbujanje rekreativnih dejavnosti,« je povedala asist. Janet Klara Djomba z NIJZ in opozorila: »Pomembno je tudi, da smo dober zgled svojim otrokom in ostalim družinskim članom ter tudi njih spodbujamo k okolju in zdravju prijaznim načinom transporta.«