Kožni rak lahko opazimo!

  • UR
  • ponedeljek, 12. maj 2014

Teden boja proti melanomu 2014

Združenje slovenskih dermatovenerologov in La Roche-Posay s projektom TEDEN BOJA PROTI MELANOMU že 7. leto zapored opozarjata na dejstvo, da je kožni v vse večjem porastu oz. narašča najhitreje med raki človeškega telesa. Obenem pa ga je mogoče diagnosticirati v zgodnji fazi in uspešno zdraviti, saj je edini rak, ki jih je mogoče zaznati s prostim očesom. Najpogosteje se pojavi pri osebah starejših od 50 let, kot tudi pri tistih, ki so dalj časa in intenzivneje izpostavljeni sončni svetlobi. Pri enem od šestih posameznikov ogrožene skupine, se bo v življenju najverjetneje razvil kožni raka. V Sloveniji za melanomom zboli okoli 800 ljudi letno, zaradi vse boljše osveščenosti javnosti pa je stopnja umrljivosti vse manjša. Združenje slovenskih dermatovenerologov in La Roche-Posay zato slovensko javnost v okviru projekta TEDEN BOJA PROTI MELANOMU, ki ga letos obeležujemo od 9. do 16. maja, pozivata k rednemu samopregledovanju kože in zaščiti pred soncem.

Metoda ABCDE za samopregledovanje kože

Spremljate spremembe znamenj na svoji koži? Poznavanje znamenj na koži, zaznavanje njihovih sprememb in anomalij ter hitro reagiranje nanje lahko reši vaše življenje. Samopregledovanje mora postati redna praksa, saj  preventiva povečuje možnosti preživetja, opozarjajo organizatorji projekta TEDEN BOJA PROTI MELANOMU, Združenje slovenskih dermatovenerologov in La Roche-Posay. Na kaj biti pri pregledovanju kože in znamenj pozoren? Dermatologi svetujejo - pigmentna znamenja so pri isti osebi običajno videti podobno: so enake oblike in barv. Videz pigmentnega znamenja je sumljiv, če je drugačno od drugih. To imenujemo znamenje grdega račka.

Zapomnite si ABCDE-znake melanoma. Zgodnje odkritje je prvi dejavnik uspešnega zdravljenja!


Bodite pozorni - iščite spremembe

Vsak ima kožne spremembe. To je v procesu staranja popolnoma normalno. Vendar nas včasih spremembe lahko opozorijo na kaj nevarnejšega.

Bodite pozorni na videz spremembe na koži:
  • spreminjanje velikosti, barve, oblike
  • drugačen videz od drugih rašč ali sprememb na koži
  • neenakomerno obliko
  • na otip grobe ali luskaste spremembe, včasih lahko zatipate spremembe, preden jih vidite
  • večbarvnost
  • srbenje
  • krvavitev ali vlažnost
  • bisernat videz oziroma lesket
  • rane, ki se ne celijo

Posvetujte se z dermatologom, če opazite dve ali več zgoraj navedenih značilnosti.


Kako in kje pregledovati?

Naj vam preide v navado, da si kožo pregledate enkrat na mesec. Sumljive spremembe se ne pojavijo samo na vidnih mestih in tistih, izpostavljenih soncu. Preglejte celotno telo, sprednji in zadnji del, najbolje pred velikim ogledalom.

1. Preglejte obraz, nos, usta, ustnice in predel za ušesi.
2. Preglejte lasišče z glavnikom ali sušilnikom za lase, tako da ga pregledate po delih. Moški: če ste plešasti, preglejte celo glavo.
3. Preglejte dlani in hrbtišči rok, nohte ter kožo med prsti.
4. Bodite pozorni na vrat, prsi (zgornji del trupa) in trebuh. Ženske: preglejte predel med dojkami in pod njimi.
5. Skrčite komolca, preglejte zgornji del rok in pazduhe.
6. Uporabite ročno ogledalo, da pregledate tilnik, hrbet in spolovilo.
7. Preglejte zadnjico in noge. Na koncu sede preglejte nohte, predele med prsti in podplate.

Kdo je bolj ogrožen?

Kožni rak je pogost pri starejših od 50 let ali pri ljudeh, ki so dolgo in intenzivno izpostavljeni
soncu. Lahko se pojavi tudi pri mlajših odraslih. Osebe, pri katerih je tveganje za kožnega raka večje:

svetlolasi ali tisti, ki jih sonce hitro opeče
  • če so bili opečeni že v mladosti
  • če so veliko izpostavljeni soncu (delo ali hobi)
  • če so občasno izpostavljeni soncu (na dopustu)
  • če se sončijo ali uporabljajo solarij (ali so to počeli v preteklosti)
  • če imajo več kot 50 pigmentnih znamenj
  • če je imel kdo v družini kožnega raka
  • če so starejši od 50 let
  • če so prestali presaditev organov

Pomnite: Čeprav ne sodite v najbolj ogroženo skupino ljudi, lahko kljub temu zbolite za kožnim rakom, zato bodite pozorni na spremembe.


Vsakodnevna uporaba učinkovite zaščite pred soncem lahko varuje pred melanomom

Petnajstletna klinična študija, opravljena v Avstraliji, je dokazala, da vsakodnevna uporaba učinkovite zaščite pred soncem varuje tudi pred melanomom. V Avstraliji odkrijejo največ primerov melanoma na svetu, prav zato je bilo za lokacijo 15-letne epidemiološke raziskave izbrano avstralsko mesto Nambour v Queenslandu. Raziskava je na vzorcu 1.621 ljudi preverjala vpliv dolgotrajne uporabe zaščitnih pripravkov, ki ščitijo pred UVA in UVB žarki na pojavnost melanoma.

Rezultati študije so nedvomno dokazali, da je redna uporaba učinkovite zaščite pred soncem izjemnega pomena pri preprečevanju melanoma. Kadar se fizično ne morete zaščititi pred soncem (primerna obleka, senca), je pomembno, da izberete kakovostne pripravke za zaščito pred soncem ter jih redno in pravilno nanašate na kožo. Tako boste najbolje zaščitili kožo pred vsemi škodljivimi učinki UV-žarkov ter zmanjšali možnost nastanka melanoma. Ne pozabite tudi na redno samopregledovanje kože!

Rezultati raziskave nam dajajo še trdnejše dokaze o pozitivnih učinkih vsakodnevne uporabe zaščitnih pripravkov: pri osebah, ki so redno, vsakodnevno uporabljale izdelek za zaščito pred soncem, je bilo ugotovljeno bistveno zmanjšanje pojavnosti melanoma.

Vir: Adèle C. Green, Gail M. Williams, Valerie Logan, and Geoffrey M. Strutton. Reduced Melanoma After Regular Sunscreen Use: Randomized Trial Follow-Up. Journal of Clinical Oncology, vol. 29, 2011.

Zaščite pred soncem ni!

Nepotrebnemu izpostavljanju soncu se je potrebno izogibati. Ko preživljamo čas na soncu, pa se moramo skrbno zaščititi pred škodljivimi posledicami z upoštevanjem priporočil za zaščito pred soncem:

  • Izpostavljanje soncu z namenom porjavitve odsvetujemo. Če pa se vseeno odločite za izpostavljanje soncu, s tem pričnite postopno (prvi dan le eno uro, drugi dan dve itd.).
  • Dejavnosti v naravi in na prostem načrtujte zunaj najbolj aktivnega sončnega sevanja, to je med 10. in 16. uro. Takrat se obvezno umaknimo v senco (senčnik, drevo, šotor, hiša).
  • Obleka je najboljša zaščita pred soncem. Izbirajte lahke tkanine, ki naj bodo čim bolj gosto tkane, rokavi in hlačnice pa naj bodo čim daljši. Ne pozabite tudi na sončna očala z UV-filtrom, ki od 99 % do 100 % varuje oči pred UV-žarki, ter klobuk ali čepico za zaščito obraza, uhljev in vratu.
  • Uporabljajte pripravke z visokimi zaščitnimi faktorji, ki vsebujejo UV-filtre proti UVA- in UVB-žarkom. Na embalaži naj bo navedena tako zaščita pred UVB- kot pred UVA-žarki v obliki zaščitnih faktorjev.
  • Izbirajte sredstva z zaščitnim faktorjem (SPF) najmanj 15. Na embalaži izdelka naj bo tudi navedeno, da je zaščitni pripravek fotostabilen, odporen proti vodi in pri zaščitnih pripravkih za otroke tudi proti pesku.
  • Sredstva nanašajte na kožo 30 minut pred izpostavljanjem soncu in pozneje vsaj vsaki dve uri oz. po vsakem kopanju.
  • Nanašajte jih na kožo enakomerno in v debeli plasti, saj je zaščitni faktor le tako na koži enak zaščitnemu faktorju na embalaži izdelka. V nasprotnem primeru bo zaščitni faktor na koži bistveno nižji, kar lahko povzroči poškodbe kože.
  • Posebej zaščitite ustnice, veke in uhlje.
  • Ne pozabite na odboj sončnih žarkov od različnih površin, snega, vode, peska, betona in trave ter na prodiranje UV-žarkov skozi oblake: tudi ko je vreme oblačno, se moramo zaščititi!
  • Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka (npr. ljudje z rdečimi ali svetlimi lasmi in svetlo poltjo kože, ljudje z velikim številom pigmentnih znamenj, ljudje, ki so se že zdravili zaradi kožnega raka,…) naj izpostavljene dele kože ščitijo z varovalnimi pripravki skozi vse leto.
  • Odpovejte se uporabi umetnih virov UV-žarkov, t.j. solarijev!
  • Starši še posebej pazite na pravilno zaščito svojih otrok!

Pravilna uporaba zaščitnih pripravkov!

Zaščitne pripravke pravilno uporabljamo tako, da na celotno površino telesa naenkrat nanesemo okoli 35 ml sredstva (velja za povprečno velikega odraslega človeka).

Mnoge raziskave so potrdile, da zaščitnih pripravkov ne uporabljamo pravilno. Raziskovalci so ugotovili, da namažemo v povprečju od 0,5 do 1,5 mg sredstva na cm2 kože, kar zaščitni faktor na njej zmanjša na od 20 do 50 % vrednosti, navedene na embalaži izdelka. Če smo torej zaščitni pripravek s faktorjem 20 nanesli v premajhni količini, je zaščitni faktor na naši koži nekje med 4 in 10!

Strokovnjaki so razvili preprosto pravilo uporabe, ki nam pomaga doseči, da bo zaščitni faktor na naši koži približno enak tistemu, ki je naveden na embalaži izdelka. Imenuje se "pravilo devetk", pri čemer površino telesa razdelimo na 11 delov, od katerih vsak obsega približno 9 % telesne površine:

1. glava, vrat in obraz
2. leva roka
3. desna roka
4. zgornji del hrbta
5. spodnji del hrbta
6. zgornji del trupa
7. spodnji del trupa
8. levi zgornji del noge in stegno
9. desni zgornji del noge in stegno
10. levi spodnji del noge in stopalo
11. desni spodnji del noge in stopalo

Na vseh 11 delov telesa nanesemo približno 2 mg sredstva na cm2 kože, če na kazalec roke dvakrat stisnemo količino zaščitnega pripravka, ki odgovarja njegovi dolžini.

Več na: melanoma-day.com .

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki