Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Na svoje zdravje dobro pazi le slaba tretjina Slovencev

Ob bližajočem se svetovnem dnevu zdravja v Mediani ugotavljajo, da Slovenci bolj slabo pazimo na svoje zdravje, čeprav se zavedamo škodljivosti hitre prehrane in pomena redne telovadbe. Tudi zdravnikom se raje izognemo, saj kar 80 odstotkov Slovencev zdravnika obišče le, če so resnično bolni. Tri četrtine Slovencev sicer hrani posveča posebno pozornost, dobra polovica pa nas je pripravljena plačati več za hrano, ki ne vsebuje umetnih dodatkov.

Pred svetovnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, smo na podlagi podatkov raziskave Mediana TGI ugotavljali, kakšen pomen Slovenci pripisujemo zdravju, skrbi za uravnoteženo prehrano in gibanju.
Le slaba tretjina Slovencev (32 odstotkov) trdi, da zelo pazi na svoje zdravje, pri čemer je žensk nekoliko več (33 odstotkov) kot moških (30,9 odstotka). Skrb za zdravje narašča s starostjo, saj trditvi »zelo pazim na svoje zdravje« v največji meri pritrjujejo Slovenci, stari med 70 in 75 let (med njimi je takšnih 50,6 odstotka), najmanj pa mladi, stari med 25 in 29 let (le 21,8 odstotka), kot je razvidno iz slike 1. Nekoliko bolj pazijo na svoje zdravje Slovenci z dokončano visoko šolo, fakulteto ali več (med njimi je takšnih 36,1 odstotka), medtem ko se pri drugih ta delež giblje okrog 30 odstotkov.

Kar 80 odstotkov Slovencev (78,7 odstotka moških in 81,3 odstotka žensk) obišče zdravnika le, če so resnični bolni. Z obiskom zdravnika najbolj odlašajo stari med 65 in 69 let (kar 87 odstotkov Slovencev v tej starostni skupini), najmanj pa najstniki med 15. in 17. letom (54,2 odstotka). Tudi pri izobrazbeni strukturi se pojavljajo velike razlike, saj se kar 87,5 odstotka Slovencev z dvo- ali triletno višjo šolo izogiba zdravnikom, medtem ko ta delež pri Slovencih z dokončano osnovno šolo znaša 76,1.

Trditvi »ko zbolim, počakam, da mine, ne da bi jemal/a zdravila« pritrjuje 35,8 odstotka Slovencev, med njimi 36 odstotkov moških in 35,7 odstotka žensk. V največji meri premagujejo bolezen brez uporabe zdravil mladi med 18. in 20. letom (med njimi je takšnih 44,4 odstotka), zanimiv pa je podatek, da njihovi le nekoliko mlajši vrstniki (15 - do 17-letniki) raje posežejo po zdravilu (le 25,4 odstotka jih raje počaka, da bolečina mine, kot da bi vzeli zdravilo). Med Slovenci, ki raje potrpijo in ob bolezni ne vzamejo zdravila, je največ takšnih, ki imajo nedokončano osnovno šolo (41,7 odstotka), in najmanj tistih z dokončano višjo šolo (33,2 odstotka).

Da dajejo prednost alternativni medicini (kot so akupunktura, bioenergija, reiki in podobno) pred tradicionalno, je zatrdilo 18,2 odstotka Slovencev, pri čemer tu ni večjih razlik med moškimi in ženskami. V največji meri na alternativno medicino stavijo Slovenci, stari med 21 in 24 let (22,8 odstotka), najmanj pa 50- do 55-letniki (12,5 odstotka). K netradicionalnim metodam zdravljenja se bolj zatekajo tisti z dokončano osnovno šolo (22,9 odstotka), najmanj pa Slovenci z najvišjimi stopnjami izobrazbe (15,2 odstotka).

S trditvijo »imam težave z zdravjem, zato pazim na prehrano« se strinja 23,2 odstotka Slovencev, od tega 22,1 odstotka moških in 24,5 odstotka žensk. Ni presenetljivo, da so zaradi težav z zdravjem na prehrano bolj pozorni Slovenci, stari med 70 in 75 let (med njimi je takšnih 46 odstotkov), medtem ko je med mlajšimi od 20 let takšnih le dobra desetina. V večji meri tej trditvi pritrjujejo Slovenci z nedokončano (37,5 odstotka) in dokončano osnovno šolo (27,7 odstotka), med tistimi z doseženo najvišjo stopnjo izobrazbe pa je ta delež 17,7-odstoten.

Dobra polovica Slovencev (50,4 odstotka) je pripravljena plačati več za hrano, ki ne vsebuje umetnih dodatkov, pri čemer je to pripravljenih storiti nekoliko več žensk (53,6 odstotka) kot moških (47,3 odstotka). Pripravljenost globlje seči v denarnico za nakup hrane brez umetnih dodatkov narašča s starostjo in doseženo stopnjo izobrazbe, saj so zanjo najbolj pripravljeni odšteti več Slovenci, stari med 70 in 75 let (65,5 odstotka), kot je razvidno iz slike 2, in tisti, ki imajo dokončano visoko šolo, fakulteto ali več (60,8 odstotka).

V trgovinah vedno išče lahke ali dietne prehrambene izdelke in pijače 15,6 odstotka Slovencev (14,5 odstotka moških in 16,8 odstotka žensk). Da hrana in pijača vsebuje manj sladkorja in/ali maščob, največ pomeni Slovencem, starim od 55 do 59 let (20,3 odstotka), najmanj pa starim od 35 do 39 let (11 odstotkov). Po lahkih/dietnih izdelkih najraje posegajo Slovenci z nedokončano (25 odstotkov) in dokončano osnovno šolo (17,5 odstotka), v najmanjši meri pa tisti s končano visoko šolo, fakulteto ali več (12 odstotkov).

Kar tri četrtine Slovencev meni, da je hitra hrana škodljiva, od tega 70 odstotkov moških in kar 79,8 odstotka žensk. To prepričanje narašča s starostjo – med mladimi, starimi od 18 do 20 let, jih je v škodljivost hitre prehrane prepričanih 60,3 odstotka, pri 70- do 75-letnikih pa kar 88,5 odstotka. O škodljivem vplivu hitre prehrane na zdravje so skoraj enako prepričani različno izobraženi Slovenci, saj pri vseh ta delež presega 70 odstotkov.

Da prehrani ne posvečajo posebne pozornosti, je zatrdila le slaba četrtina (23,5 odstotka) Slovencev, med njimi 27,5 odstotka moških in 19,4 odstotka žensk. Glede na zgoraj omenjene rezultate glede skrbi za zdravje je presenetljivo, da je med Slovenci, ki prehrani ne posvečajo posebne pozornosti, največ starih med 70 in 75 let (32,2 odstotka), najmanj pa se s to izjavo strinjajo 40- in 44-letniki. Tudi tej trditvi so v največji meri pritrdili Slovenci, ki imajo dokončano le osnovno šolo (19 odstotkov), v najmanjši meri pa se z njo strinjajo tisti z dokončano visoko šolo, fakulteto ali več (14,6 odstotka).

Slaba tretjina Slovencev (29,3 odstotka) se nenehno trudi, da bi izgubili težo. Med njimi je za 10 odstotnih točk več žensk (34,6 odstotka) kot moških (24,2 odstotka). S hujšanjem se v največji meri ubadajo 65- do 69-letniki (med njimi jih je 40,2 odstotka) in tisti z dokončano osnovno šolo (37,2 odstotka), najmanj pa 25- do 29-letniki (21,1 odstotka) ter visoko izobraženi (22,2 odstotka).

S trditvijo »ko se prehranjujem, vedno gledam na kalorije« se strinja 17,8 odstotka Slovencev, od tega 16,9 odstotka moških in 18,5 odstotka žensk. S štetjem kalorij so najbolj obremenjeni 65-69-letniki (med njimi jih je takšnih kar četrtina), najmanj pa mladi med 18. in 20. letom (12,7 odstotka). Na kalorije vedno gleda več Slovencev z dokončano osnovno šolo (20,9 odstotka) kot z visoko izobrazbo (14,6 odstotka).

Da telovadijo najmanj enkrat tedensko, pravi kar polovica Slovencev, pri čemer je žensk nekoliko več (51 odstotkov) kot moških (48,5 odstotka). V največji meri se telovadbi posvečajo 18- do 20-letniki, med katerimi jih 57,1 odstotka telovadi vsaj enkrat na teden, najmanj pa 35- do 39-letniki (42,4 odstotka). Med Slovenci, ki telovadijo najmanj enkrat tedensko, je največ takšnih z visoko izobrazbo (63,3 odstotka), med tistimi, ki imajo dokončano osnovno šolo, pa jih enkrat na teden telovadi 45,1 odstotka.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

raziskava , zdravje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.