Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Cepljenje proti gripi – miti, resnice in dileme

Včeraj je na Zdravniški zbornici Slovenije potekala okrogla miza z naslovom Kako gripa vpliva na družbo in posameznika. Sodelovali so asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, MF Ljubljana in dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Strokovnjaki so želeli opozoriti, da je bolezen lahko usodna, da pa je precepljenost proti gripi še zmeraj nizka.
Asist. mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., je opozorila , da za gripo vsako leto zboli med pet in deset odstotkov slovenskega prebivalstva, torej do 200.000 ljudi, za cepljenje proti tej bolezni pa se odločijo le štirje odstotki prebivalstva. Posebej težavna je nizka precepljenost rizičnih skupin, pri katerih so lahko zapleti zaradi gripe tudi usodni.

Predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., je opozorila, da je gripa pri nas še v polnem razmahu, na jugu Evrope je celo v porastu, medtem ko se v ZDA že umirja. Priporoča se cepljenje proti gripi zlasti rizičnim skupinam, to so starejši, kronični bolniki in nosečnice. Pri njih lahko gripa povzroči tako hude zaplete, da lahko umrejo. V Sloveniji se cepi 18 odstotkov ljudi v omenjenih skupinah, cilj pa je 75-odstotna precepljenost. Tudi letos je zaradi zapletov že umrlo nekaj bolnikov, predvsem starejših.

Po besedah doc. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., z Infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so samo prejšnji teden na kliniki sprejeli 122 bolnikov z zapleti zaradi gripe. Zaradi prezasedenosti so v bolnišnici Petra Držaja že odprli dodatni oddelek.

Imunolog prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., meni, da se ljudje ne odločajo za cepljenje zlasti zato, ker gripe ne jemljejo dovolj resno, sploh, če so zdravi. Malo je tudi razmišljanja, da s cepljenjem sebe ščitim svoje najbližje, ki so manj zdravi in se slabše odzivajo na cepljenje. Predstavnica zdravniške zbornice in družinska zdravnica asist. mag. Nena Kopčavar Guček je ob tem opozorila, da zaradi gripe posameznik izgubi pet do sedem delovnih dni. Poleg tega je nalezljivost v ožjem krogu obolelega okoli 30-odstotna. Opozorila je tudi na nizko precepljenost zdravstvenega osebja. Kot pravi, bi morali biti zdravstveni delavci vzor svojim bolnikom, po drugi strani pa lahko tudi prenesejo okužbe na svoje bolnike, če niso cepljeni.

Prof. dr. Alojz Ihan je dodal, da resnih pomislekov na račun cepljenja proti gripi ni, sploh odkar so cepiva brez konzervansov in adjuvansov, kar je pri ljudeh povzročalo strah oz. nezaupanje v cepivo. Je pa zaradi tega cepivo nekoliko manj učinkovito. Ihan je tudi opozoril, da se blagodejni učinki cepljenja nosečnic kažejo tudi pri otroku. Če se otrok rodi v obdobju razsajanja gripe, ga protitelesa cepljene matere še vedno ščitijo.

Starejši od 65 let se na cepivo slabše odzivajo. Zato bi bilo po Ihanovih besedah smiselno, da se pri takšnih cepi celotna družina. S tem se namreč onemogoči prenos okužbe, prav tako je proti virusu gripe zelo učinkovit ukrep razkuževanje rok in površin domov.

Po besedah dr. Marte Grgič Vitek, so neželenimi stanski učinki po cepljenju proti gripi redki. Na Nacionalnem inštitutu letno zabeležijo med šest in 23 prijav neželenih učinkov, najpogosteje gre za rdečina in bolečino na mestu cepljenja, včasih tudi vročina. Ti stranski učinki izzvenijo v dveh do treh dneh.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , gripa

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.