Prihodnost finančnega vlaganja – vlaganje z družbenim učinkom

(Foto: Shutterstock)

Konferenca Investment ready – Warm up 2014, 29. januar na Bledu.

Vladavina kapitala, njegova moč in pohlep po čim večjih finančnih dobičkih so na svetovni ravni prepoznani kot eden od vzrokov za porazen družbeni položaj, v katerem smo se znašli. Kot odziv na globalne težave v delu finančnega sektorja že oblikujejo inovativne rešitve, ki ustrezno odgovarjajo na družbene probleme in s svojimi finančnimi instrumenti skušajo ponuditi odgovor na vprašanje, kako povečati družbeno blagostanje.
 
Živimo v času, v katerem se svet srečuje s številnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, hitro rastoče prebivalstvo, pomanjkanje hrane in vode ter širjenje brezposelnosti in z njo povezane revščine. Velika večina finančnih vlagateljev za svoj kapital išče zgolj naložbe, ki jim prinašajo pozitivne finančne rezultate.

Pri takih naložbah umanjka pomemben del – da bi lastnikom kapitala poleg finančnega dobička ponudile tudi družbeno korist. Toda v svetu že obstajajo vlagatelji ter drugi lastniki in ponudniki kapitala, ki poleg pozitivnega finančnega učinka iščejo ali ponujajo tudi naložbe s pozitivnim družbenim učinkovanjem (angl. impact investments). Cilj tovrstnih naložb je ustvarjanje finančnih donosov ob hkratnem ustvarjanju merljivih družbenih in okoljskih koristi.

Finančni in družbeni donosi z roko v roki

Vlaganje z družbenim učinkom se od klasičnih donatorskih shem razlikuje po tem, da vlagatelj od vloženega kapitala poleg družbenega učinkovanja pričakuje povračilo sredstev z določenim finančnim donosom. Vlaganje z družbenim učinkovanjem potemtakem povezuje finančne in družbene pozitivne donose.

V Sloveniji bodo tovrstne finančne inovacije prvič predstavili na konferenci Investment ready – Warm up 2014, ki bo potekala 29. januarja na Bledu.

Konferenco prireja Sklad05 – ustanova za družbene naložbe v partnerstvu s poslovno šolo IEDC Bled, podjetjem BISNODE in z Zavodom Viva. Dogodek bo socialnim podjetnikom ter domačim finančnim ustanovam in podjetjem ponudil celovit vpogled v povsem nov segment finančnega vlaganja. Poleg tega bo udeležencem omogočil interakcijo z mednarodnim podjetniškim okoljem in družbenimi vlagatelji.

Napori v preteklosti niso prinesli želenih rezultatov

V minulih desetletjih so si vlade, nevladne organizacije in tudi nekatera podjetja dejavno prizadevale za reševanje družbenih problemov. Vlade po vsem svetu so za reševanje teh problemov namenjale velika sredstva, vendar to ni prineslo želenih rezultatov.

Na drugi strani so imele nevladne organizacije, predvsem zaradi okornih tradicionalnih oblik financiranja, omejen potencial za reševanje družbenih problemov. Družbeno inovativna podjetja so imela – in imajo še zdaj – omejen dostop do kapitalskih trgov in majhne možnosti za financiranje podjetniške rasti.

Če v Sloveniji velja, da je socialni podjetniki in organizacije le stežka pridobijo vire financiranja v obliki dolžniškega kapitala, lastniško financiranje pa sploh še ni razvito, v svetu ni težav s pomanjkanjem denarja. Toda če si ogledamo primer ZDA, kjer je socialnemu sektorju resda na voljo 700 milijard dolarjev sredstev, zaposluje pa 10 milijonov ljudi, vidimo, da je dodeljevanje kapitala še vedno neučinkovito, kar onemogoča, da bi se te organizacije razvile v polnem obsegu.


Smo na pragu velikih sprememb?

Poznavalci so prepričani, da smo na pragu velikih sprememb, nič manjših od vpeljave tveganega kapitala v klasično finančno industrijo v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Ta je pritegnil ponudbo investicijskega kapitala in inovativnim podjetnikom ponudil ustrezne vire financiranja. Angelski investitorji, skladi tveganega kapitala in zasebni finančni skladi so postali središčni del finančne ponudbe uspešnih gospodarstev in posledično pomemben vzrok za razmah podjetniškega sektorja. Podobno lahko pričakujemo, da bo razvoj ponudbe kapitala z družbenim učinkovanjem prinesel prepotrebno spremembo v družbenem sektorju.


Evropa zasleduje trend

Prevladujoči trend razvoja novih inovativnih pristopov pri financiranju družbenih inovacij je opaziti v Veliki Britaniji, ZDA temu namenjajo vse večjo pozornost, trendu pa sledi tudi EU.

V zasebnem sektorju glavni ponudniki tovrstnega kapitala prihajajo z različnih področij. To so dobrodelne fundacije s spremenjenim poslovnim modelom ter institucionalni in zasebni vlagatelji, ki zasledujejo družbeno odgovorna podjetja in pospešeno razvijajo nove finančne instrumente.

Vse bolj dejavne so tudi vlade, ki financirajo inovativne socialne podjetnike. Ti zapolnjujejo vrzel med družbenimi potrebami in storitvami javnega sektorja, s čimer ustvarjajo javnobilančne prihranke ali povečujejo javne prihodke. Pri tem prednjači predvsem Velika Britanija, pa tudi administracija ZDA s predsednikom Obamo na čelu razvoju tega sektorja namenja vse večjo pozornost.

Kot pravi mag. Gregor Sakovič, so tudi evropske finančne ustanove skupaj z Evropsko komisijo uvidele priložnost in se dejavno lotile priprave inovativnega finančnega stebra: "Evropski investicijski sklad (EIF) je v sodelovanju z Deutsche Bank in Credit Cooperative podprl ustanovitev prvega javno-zasebnega finančnega sklada za podporo naložbam z družbenim učinkovanjem. Podpora ni samo finančne narave; usmerjena je tudi k pripravi ustreznega podpornega okolja v državah članicah."

Tako kot je oblikovanje nove ponudbe tveganega kapitala v finančni industriji uvedlo nov pristop in način razmišljanja ter omogočilo razmah podjetniškega sektorja, lahko pričakujemo, da bo razvoj ponudbe kapitala z družbenim učinkovanjem prinesel prepotrebno spremembo v družbenem (ne)profitnem sektorju. Družbenim inovatorjem in podjetnikom se prek financ z družbenim učinkovanjem vse bolj odpira dostop do svetovnih kapitalskih trgov.


Nov steber ponudbe finančne industrije

V zadnjih dveh letih so vladne agencije v Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji, Kanadi in Izraelu na nacionalni, državni in celo okrajnih ravneh začele raziskovati možnosti financiranja družbenih podjemov prek izdaje novega finančnega instrumenta – finančnih obveznic z družbenim učinkovanjem. To so finančni instrumenti, ki zasebnega vlagatelja, ki jih je kupil, poplačajo, če se znižajo stroški ali če zasebni podjetnik, ki je pridobil kapital z izdajo teh obveznic, ustvari boljše rezultate od primerljivega vladnega programa oziroma delovanja. Če se to zgodi, vlagatelj dobi denar in ustvari kapitalski dobiček, v nasprotnem primeru pa vloženi denar izgubi.

Poznavalci pričakujejo, da se bo ta – za zdaj še nišni – sektor v delu finančne industrije v naslednjih petih do desetih letih razvil v enega od stebrov ponudbe finančne industrije, v katerem bodo vlagatelji inovativnim socialnim podjetnikom omogočili ustvarjati velike in učinkovite organizacije, ki bodo uspešno reševale družbene probleme in sočasno zagotavljale sprejemljive finančne donose.

In Slovenija …

Finančno-podjetniška konferenca Investment Ready –Warm up 2014 socialnim podjetnikom kot tudi domačim finančnim ustanovam (banke, upravljavci premoženja, investicijske družbe, zavarovalnice) in podjetjem ponuja celovit vpogled v nov segment finančnega vlaganja – naložbe z družbenim učinkovanjem.

Banka Credit Cooperative France, ki je članica evropskega združenja etičnih bank, bo prikazala svoje poslovanje s komitenti iz tretjega sektorja, priložnosti in tveganja v tem delu finančnega sektorja ter delovanje finančnega sklada Social Inovation Accelerator, katerega soustanoviteljica je. Predstavila bo tudi prilagoditve finančnih instrumentov, storitve in interakcije s klienti, ki jim omogoča obvladovanje finančnih tveganj.

TONIIC, združenje vlagateljev z družbenim učinkovanjem, predstavlja prakse in delovanje združenja s primeri dobre naložbene prakse v spreminjajoči se investicijski krajini po vsem svetu. Ponudilo bo tudi vpogled v učinkovito merjenje družbenih učinkov, s katerim vrednotijo učinkovitost in uspešnost finančnih naložb ter tako celovito ovrednotijo investicijski portfelj svojih naložb.


Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki