V novi Vivi, reviji za boljše življenje

  • Viva
  • petek, 01. november 2013
Viva, revija za boljše življenje, november 2013.
Viva, revija za boljše življenje, november 2013. (Foto: Matic Bajželj)

Viva november 2013, številka 240


V NOVEMBRSKI ŠTEVILKI REVIJE VIVA PREBERITE:


Zdrava kmečka pamet, empatija in iskanje rešitev. Skupaj.

Sandi Češko, ustanovitelj in predsednik upravnega odbora podjetja Studio Moderna
Temelji svetovnega gospodarstva se korenito spreminjajo. Danes tako rekoč ni več industrijske dejavnosti, ki ne bi imela večjih zmogljivosti od povpraševanja na trgu. Ljudje v zahodnem svetu so zasičeni z gmotnimi dobrinami,"imeti več" ne more biti več gonilna sila njihove motiviranosti, ugotavlja eden naših najuspešnejših podjetnikov, prvi mož Studia Moderna Sandi Češko. "Če so bile gmotne dobrine še nedavno simbol uspešnosti, bodo morda že jutri nekaj nazadnjaškega ali pa vsaj iz mode. Morda bo bolj kot veliki avtomobili in statusni simboli pomembno, koliko dobrega si naredil za svoje okolje in za druge ljudi. Nemara bo to novo gonilo družbe, nova religija, ki bo zamenjala dosedanjo svetovno religijo potrošništva."


Prihodnost je v sodelovanju

Večerja z namenom, ki je potekala pod okriljem Zavoda Viva v sklopu projekta Reinovator, je pomagala povezati tri partnerje v uspešen projekt, s katerim povečujejo lokalno oskrbo s hrano, podpirajo slovenske kmetovalce ter skrbijo za zaposlovanje socialno ranljivih skupin in zdravje zaposlenih. Rezultat je sodelovanje pri pripravi malic za zaposlene v Steklarni Hrastnik. Zadruga Jarina skrbi za oskrbo s svežim lokalnim sezonskim sadjem in zelenjavo, z restavracijo upravlja socialno podjetje S project, ki skrbi za zaposlovanje ranljivih skupin, delavci pa dobivajo uravnotežene in zdrave obroke. Njihovo povezovanje je dokaz, da lahko z vzajemnim delovanjem za skupen cilj lahko pridobimo še več.

Dogodek z namenom Zavoda Viva

Demokracija 2.0
Na dogodku z namenom, ki ga je prejšnji mesec Zavod Viva priredil z namenom povezovanja in sklepanja novih partnerstev med civilno družbo in gospodarstvom, smo iskali rešitve za boljše življenje v informacijskih tehnologijah. Kakšen je njihov potencial za spodbujanje aktivnega državljanstva? Kako nam lahko pomagajo pri vključevanju v procese in odločitve, ki zadevajo vse nas? Ali nam lahko pomagajo graditi zdravo in demokratično družbo, ki bo temeljila na transparentnem delovanju in obudila zaupanje ljudi?

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA


Človek z Veliko začetnico:Marinka Vovk


Z odpadki do novih delovnih mest

Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti, se ukvarja z iskanjem novih rešitev za boljše upravljanje z odpadki. V njih so namreč surovine in viri za novo ustvarjanje in za varovanje planeta. Preprosta, dosledna in vztrajna, je zadnjih trinajst let raziskovalka in direktorica v podjetjih, katerih primarna dejavnost je ekologija. Uživa v delu, ustvarjanju, iskanju novih rešitev tam, kjer jih drugi še niso odkrili. Inovatovnost ji je izziv in ponosna je, da prinaša spremembe v realno življenje. Vse v njenem življenju je povezano s prizadevanjem za to, da nam bodo na voljo zelena delovna mesta ter nove priložnosti za ustvarjanje in oblikovanje odgovorne družbe kot dela ekosistema.


Slovenska mila osvajajo svet

Milina s Krasa
Uspešna zgodba ročno izdelanih naravnih mil Milina, ki prihajajo s Krasa, se je začela, ko sta Bogdan Križman in Ingrid Dolgan združila svoje moči in darove ter željo po ustvarjanju nečesa, kar bo ljudem zares dobro delo. Na domačih poljih pri Divači sta zasadila sivko in se lotila izdelave mila, večinoma s hladnim postopkom in izključno na rastlinski osnovi. Delo iz veselja je kmalu preraslo v posel, ki združuje kemijo, znanost in umetnost.

Inovativno kmetovanje s česnom

Česnek
Pomanjkanje slovenskega česna je botrovalo temu, da smo doslej kupovali predvsem česen iz tujine, saj slovenskega preprosto ni bilo dovolj. Kot vemo, česen lajša različne tegobe in blagodejno vpliva na zdravje, vendar le, če je kakovostno pridelan. In ta potencial je prepoznalo tudi slovensko podjetje, ki že drugo leto na 15 hektarjih prleških in prekmurskih rodovitnih površin, kjer so ostanki Panonskega morja pustili idealne razmere za kmetovanje, prideluje kakovosten slovenski česen. Kmetijsko gospodarstvo Panorganica danes česnek, kot pravijo česnu Prekmurci, pod blagovno znamko z istim imenom prodaja večjim slovenskim trgovcem.


Karla Klander ozdravela s hrano

"Vi sami ste odgovorni zase in v vaših rokah je velika moč," navdušeno začne pogovor nutricionistka Karla Klander. Ko je bila zelo bolna, ji je prišla v roke knjiga, ki je vse postavila na glavo. Karla je začela v svoje življenje uvajati velike spremembe, zdravje se ji je začelo izboljševati in po treh letih je ozdravela. Z znanjem, ki si ga je nabrala na tej poti, je postala certificirana svetovalka za zdravo prehrano, hujšanje in zdrav življenjski slog.


Prehranjujmo se z odpadki

Prosim lepo? Z odpadki? Še kako! Seveda odpadki v tem primeru niso ostanki hrane, marveč tisto, kar navadnozavržemo med pripravo jedi. Zanimivo je naslednje: neredko je prav tisto, kar imamo za odpadek, kakovostno najmanj enakovredno, če ne celo najbolj hranilno.Nekaj primerov: sirotka, lupina žitnih zrn, krompirjevi olupki, zelnica, melasa … Predvsem pa se spomnimo oziroma ne pozabimo, da so nekoč za prehrano uporabili vse, torej v primeru prašiča samo cvileža ne.


K zdravniku tudi v EU

Novembra se za slovenske in evropske bolnike začenja novo obdobje. Petindvajsetega oktobra je namreč stopila v veljavo evropska direktiva o pravici bolnikov do čezmejnega zdravljenja oziroma zdravstvenega varstva.
To pomeni, da se bomo lahko za zdravljenje odločili v kateri koli državi EU, stroške zdravljenja pa bo krila zavarovalnica oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zdaj imamo torej pravico do varnega in kakovostnega zdravljenja znotraj meja EU ter do povračila stroškov zanj. ZZZS bo povrnil stroške zdravljenja do zneska, ki bi ga poravnal v matični državi. V primeru, da bo račun višji, bo moral pacient razliko poravnati sam. Največje zanimanje je pričakovati pri specialističnih pregledih, zlasti tistih, na katere je treba v Sloveniji dolgo čakati.

Človeški mikrobiom

Če vas ob misli na bakterije v svojem telesu in na njem spreleti srh, zagotovo niste edini. Toda vaš strah pred bakterijami je verjetno pretiran, saj poleg redkih vrst, ki povzročajo bolezni, veliko številčnejša in raznovrstnejša množica bakterij skrbi za vaše zdravje in dobro počutje. Sodobne metode molekularne biologije nam šele zares omogočajo prepoznavanje raznolikih in zapletenih bakterijskih združb, povezanih s človeškim telesom. Bakterije so zelo drobni organizmi. Po prostornini so njihove celice desettisočkrat manjše od povprečne človeške celice, zato ne preseneča, da bakterije v nas vidijo predvsem bogastvo različnih življenjskih prostorov in možnosti preživetja.

Revma


Zdravljenje do cilja

Marjeta, dvaintridesetletna frizerka, sodi med ljudi, ki zase lepo skrbijo. Zdravo se prehranjuje, skrbi za redno telesno dejavnost in živi umirjeno, kolikor je to v teh časih sploh možno. Ko je prvič začutila, da jo bolijo členki nadlaneh, je bila prepričana, da se je prehladila, saj so njene roke zaradi naravepoklica, ki ga opravlja, veliko časa v vodi. Tudi ko so ji začeli členki zatekati, ni pomislila, da bi utegnila imeti revmatsko obolenje, saj je bila prepričana, da je za to bolezen preprosto premlada. K zdravniku se je napotila šele, ko se zaradi bolečin v ramenih in izrazite jutranje okorelosti ni mogla niti obleči.Zdravnik ji je brez ovinkarjenja izdal napotnico za revmatologa, saj je že na prvi pogled ocenil, da gre najverjetneje za revmatoidni artritis, kar je pregled tudi potrdil.

»Preživel sem srčni zastoj!«

Nenadni srčni zastoj je stanje, ki ga zdravniki uvrščajo med tako imenovana urgentna. To pomeni, da je treba ukrepati takoj inda ni časa za odložene postopke in preiskave – dragocena je sleherna minuta, nemara celo sekunda. To je na lastni koži občutil tudi Uroš, tridesetletni vzdrževalec iz okolice Ljubljane, ki so mu pred dvema letoma prisebni kolegi s hitrim ukrepanjem rešili življenje. Poklicati reševalce na 112 je seveda prvi vzgib pri večini ljudi, ki se odzovejo in ne pogledajo vstran – in to je tudi pravilen korak. Obenem se moramo zavedati, da človek, ki se mu je ustavilo srce, ne more čakati na prihod usposobljene reševalne ekipe. Čas je v takih primerih zlato, odmerjeno v skopih količinah.


Moksibustija

Že pred več tisoč leti so si na severu Kitajske in v Mongoliji, kjer hude zimespremlja oster, ledeno hladen veter, sklepe in kosti greli s posebno metodo, imenovano moksibustija. Še zdaj je v rabi kot preventiva in sredstvo za zdravljenje akutnih in degenerativnih bolezni, ki nastanejo, ko se v telo naselita mraz in vlaga. Moksibustija je toplotna terapija, ki je pogosto uporabljena vtradicionalni  kitajski medicini (TKM).Terapevt s tlečim zeliščem, imenovanimkitajski grenki pelin (Artemesiaevulgaris), spodbuja posamezne točke ali dele telesa, s čimer odpira meridijane, uravnavaterizboljšuje kroženje energije in krvi teriz telesa odvaja mraz in vlago. V rabi je za zdravljenje različnih vrst bolečine, za krepitev imunskega sistema inkot preventiva.


Darilo za nove naročnike v novembru:

Prvim devetim naročnikom, ki se bodo novembra naročili na Vivo za najmanj leto dni, podarjamo knjigo po izbiri. Na voljo so vam tri knjige, pri vsaki knjigi pa vam bomo poklonili še dva naravna čaja – domači čaj za timske dni in timijanov čaj. Katero knjigo želite prejeti? Knjigo iz zbirke Vrtovi srca Radost ali Hvaležnost? Obe sta delo avtorice Elizabeth Clare Prophet, podarja pa ju Založba Cangura. Zbirka Vrtovi srca je tiho zavetje v divjem sodobnem svetu, posebno mesto, kjer boste našli bistrino misli in mir. Avtorica Elizabeth Clare Prophet je v obeh zapisala misli, ki nam poživljajo duha, širijo naše razumevanje in nas nežno vodijo do vrta v naših srcih. Lahko pa se odločite za knjigo Nesmrtno življenje Henriette Lacks, zgodbo o veličastnem znanstvenem napredku, medicinski etiki in človeških usodah. Henrietta Lacks, revna temnopolta Američanka, je v znanosti znana pod šifro HeLa. Leta 1951 so ji na pregledu v bolnišnici odvzeli nekaj celic in jih poskušali vzdrževati v laboratorijskem okolju, kar dotlej ni uspelo še nikomur. Henrietta je umrla, a celice so preživele. In postale vroče blago v farmacevtski in biotehnični industriji, saj so omogočile razvoj cepiva za otroško paralizo, kloniranja, genskih raziskav …


Postanite naročnik revije Viva in bodite del velike družine, ki pomaga poskrbeti za zdravje, zadovoljstvo, dobro počutje in cenejše življenje!

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA


Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki