Več preventivnih programov za mlade

  • UR
  • sreda, 23. oktober 2013
(Foto: Shutterstock)

150. skupščina SZD na temo zdravja mladostnikov

Osnovno sporočilo strokovne teme zdravje mladostnika letošnje skupščine SZD, ki je potekala 19. oktobra, je jasno: otroci in mladi potrebujejo še večjo skrb in še boljšo zdravstveno varstvo. A s primernimi kadrovsko-strokovnimi rešitvami na področju pediatrije in upoštevanjem konkretnih predlogov zdravstvene preventive, namesto da slednji obležijo v predalih služb pristojnega ministrstva. Več pediatrov na primarni ravni vodi do kakovostnejšega zdravstvenega varstva. Udeleženci so se strinjali, da se je pokazala potreba po državni instituciji namenjeni zdravju otrok in mladostnikov.

Strokovna tema letošnje 150. skupščine Slovenskega zdravniškega društva zdravje mladostnika je k poslušanju pritegnila zlasti pediatre. Strokovni del skupščine sta pripravila in vodila prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med in pedopsihiatrinja Nataša Potočnik Dajčman.

Prim. Bigec je ob tem dejal, da so s strokovnjaki s področja pediatrije in epidemiologije predstavili najpogostejše zdravstvene težave, ki so značilne za otroka v obdobju adolescence. Poudarek je bil na boleznih, ki zaradi slabe ali nezadostne obravnave vodijo v poslabšanje zdravstvenega stanja v kasnejšem obdobju življenja, pogostejši invalidnosti ali celo smrti. Tema je bila še kako aktualna v luči spremenjenih družbenih razmer in pogojev zdravstvenega varstva, predvsem krčenju pravic in kadra, ki je potreben za uspešno obravnavo bolezni v obdobju adolescence. Slovensko zdravniško društvo v celoti pa sporoča, da želi skozi svoje poslanstvo in delovanje prispevati h kakovostnejši in varni obravnavi pacienta v procesu zdravljenja. »Samo na tak način lahko obdržimo korak s trendi po svetu in slovenskim državljanom omogočimo visoko kakovost življenja,« pravi predsednik SZD, prof. dr. Pavel Poredoš.

V uvodu so prim. Jernej Završnik, prim. Kurt Kancler in prof. dr. Elko Borko iz Maribora osvetlili zgodovinski razvoj otroškega in mladinskega zdravstvenega varstva v Mariboru. In spomnili, da so korenine sodobnega zdravstvenega varstva otrok s poudarkom na preventivi segale v daljno leto 1924.

Med predavanji, ki so sprožili živahno debato med slušatelji, je bila gotovo epidemiologija bolezni v obdobju mladostnika s strani dr. med. Polone Truden Dobrin z Inštituta za varovanje zdravja. »Zdravje je stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje, ne le odsev bolezni. A od ideala smo daleč,« je na osnovi zbranih podatkov in tabel opozorila Dobrinova, ki poudarja, da so mladi tisti del populacije, ki potrebujejo posebno skrb in zdravstveno varstvo, namenjeno in prilagojeno njihovi starostni skupini. Ponovno je opozorila na zaskrbljujoče stanje na področju prekomerne hranjenosti in upada telesne zmogljivosti na drugi strani. »Neugodni vplivi družbe in okolja puščajo negativne posledice. Mladi težko precenijo, kaj je nevarno in škodljivo zanje, zato pri tem toliko pomembnejšo vlogo igramo odrasli kot tisti, ki usmerjamo. Če kdo, so to pediatri, ki opažajo, kako danes družine čutijo posledice modernega tempa življenja in kako se to odraža na zdravju mladih,« je povedala strokovnjakinja z IVZ. Kot zanimivost je poudarila še, da smo Slovenci na področju pitja sladkih pijač v smislu pretiravanja prav v vrhu in da je slednje velik problem. Kot je slovenska mladina žal tudi v vrhu lestvice tveganega vedenja in nezdravega življenjskega sloga (višje celo od evropskega povprečja).

Sledil je niz predavanj o najpomembnejših in aktualnih bolezni in bolezenskih stanjih v obdobju adolescence, kot na primer astma, hipertenzija, celiakija, prehranjevalne navade in debelost. Namestnik predstojnice Klinike za pediatrijo na UKC Maribor asist. dr. Vojko Berce je podal nekaj znanih dejstev o bolezni astma med mladimi, opozoril pa, da je piskanje ob dihanju tisti dejavnik, ki lahko ob pravočasnem odkritju in ukrepanju pripomore k uspešnejšemu zdravljenju. »Oceniti stopnjo astme je ključnega pomena in pri tem pomembno vlogo igra pediater. Po postavitvi diagnoze pa svojo vlogo odigrajo tudi starši s prilagoditvijo načina življenja, primernega za mladega astmatika,« ugotavlja dr. Berce.

O celiakiji, o kateri se šele zadnja leta veliko piše in govori, je spregovoril dr. med. Tomaž Krenčnik, ki je sicer sodeloval pri projektu S kapljico krvi do zgodnjega odkrivanja celiakije. »Znana je genetska povezava med določenim genom in razvojem bolezni, čeprav se pri vseh posameznikih ne razvije. Zakaj je temu tako, pa še ne vemo. Približno odstotek populacije se sooča s to boleznijo, večji del primerov pa ostaja skrit, kajti to je bolezen, na katero ne pomislimo pogosto. Zdravila za celiakijo še ni, potekajo pa raziskave v tej smeri. Ena naj bi temeljila na razvoju encima za razgraditev glutena, druge raziskave so usmerjene v pripravo zdravil, ki bi preprečile vstop glutenu skozi trebušno steno. Zaenkrat je brezglutenska dieta še edino 'zdravilo',« je pojasnil Krenčnik.

O problemu arterijske hipertenzije pri mladsotniku in otroku je spregovorila predstojnica Klinike za pediatrijo, prof.dr. Nataša Marčun Varda, ki je poudarila pomen zgodnjega odkrivanja hipertenzije, ki je pri otrocih pogosto povezana tudi z drugimi boleznimi, na primer z debelostjo in potrebuje celostno obravnavo.

V zadnjem sklopu so bile predstavljene tako imenovane psihološke bolezni in stanja mladostnikov, med drugimi depresija, samopoškodovalno vedenje pri otrocih in mladostnikih. Doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, s Klinike za pediatrijo KO Maribor, je povedala takole: »Še pred letom 1970 depresije še niso prepoznavali kot možno bolezen pri otrocih, pri mladostnikih pa kot zelo redko. Danes vemo, da obstaja, a je žal še vedno pogosto spregledana,« je dejstva predstavila Kumperščakova in dodala, da je statistika pokazala, da 44 odstotkov mladih pomisli na samomor. Opaziti je porast psihosomatike v ambulantah primarnega zdravstva, kar je potrdila tudi mariborska pedopsihiatrinja dr. med. Nataša Potočnik Dajčman. »Skoraj 10 odstotkov otrok starih od 5 do 16 let ima klinično prepoznavno duševno motnjo. Kot smo priča v zadnjem času so pereč problem tudi varovani oddelki za otroke in mladostnike v okviru psihiatričnih bolnišnic,« je povedala Dajčmanova in dodala, pedopsihiatrija ni enako dostopna vsem mladim v Sloveniji, pa čeprav je jasno, da gre za pomembno medicinsko vedo. Klinični psiholog, Jernej Vidmar je predstavil samopoškodovalno vedenje pri mladostnikih, ki je pogosto spregledano, že tiste, ki jih dobimo v obravnavo, pa predstavljajo pretresljivo klinično sliko mladostnikov v stiski, ki se ali iz samokaznovalnih nagibov ali želje po olajšanju notranje napetosti, sami poškodujejo.

Na koncu so sledila še predavanja o prehranjevalnih navadah otrok in mladostnikov, s poudarkom na debelosti. V imenu doc.dr. Nataše Fidler Mis, dipl.biologinje in nutricionistke iz Pediatrične kinike v Ljubljani je nekaj poudarkov iz raziskovalne nalogo o prehranjevanju mladostnikov predstavil Eugen Benedik, dipl. biolog. V Sloveniji smo prvi med številnimi državami, ki so jih primerjali med seboj, med Evropskimi pa sploh, po porabi zaužitega sladkorja. Povprečen mladostnik tako zaužije do 25 kg sladkorja letno v obliki sladkanih pijač. Doc.dr. Primož Kotnik je predstavil problem debelosti med otroki in mladostniki, ki se po novem razumevanju te bolezni prične že v zgodnjih letih življenja, predvsem pa v predšolskem obdobju. Opozoril je na komorbidne bolezni, ki so posledica debelosti v otroštvu in že zgodaj se pojavi motnje v regulaciji metabolizma sladkorja, povišan krvni tlak, maščobna zamaščenost jeter, psihološke težave v smislu slabe samopodobe in slabe socializacije z vrstniki.

Prim.asist.mag. Martin Bigec, pa je poudaril zgodnje odkrivanje debelosti in pomen dojenja v preprečevanju nastajanja debelosti. Najpomembnejši sta prvi dve leti življenja, ko se prehranjevalni vzorci pri otroku utrdijo, kasnejše ukrepanje je izjemno težko. Predstavil je tudi predlog za stopenjsko obravnavo debelosti od državne ravni do primarnega zdravstvenega sistema in ustanovitev Društva za zdrav način življenja in debelost, ki bi bilo civilno združenje, vodili bi ga zainteresirani laiki, strokovnjaki pa bi bili društvu v strokovno pomoč pri organizaciji strokovnih srečanj. Društvo bi lahko med drugim tudi izvajaloaktivnosti za usposabljanje prostovoljcev za delo z otroki z debelostjo, pravice, ki gredo otrokom zaradi kronične bolezni (obnovitvena rehabilitacija, zdravstveno letovanje).