Predsodki do debelih

Psihologi in drugi zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo z motnjami hranjenja, opažajo predsodke do debelih ljudi, kar utegne močno škodovati terapiji in zavirati njen napredek. Več kot tristo strokovnjakov je v anonimnem vprašalniku priznalo odpor do debelih ljudi, polovica pa jih je poročala tudi o tem, da so v svojem okolju slišali negativne komentarje o debelih pacientih.

Polovica anketirancev je prepričanih, da imajo strokovnjaki za zdravljenje debelosti pogosto negativne stereotipe o svojih pacientih, kar 42 odstotkov pa jih meni, da debeli pacienti niso motivirani za izboljšanje svojih prehranjevalnih navad. Približno dve tretjini terapevtov pravi, da debeli pacienti ne sledijo njihovim navodilom, pač pa goljufajo tako sebe kot njih. Odpor do debelih ljudi vpliva tudi na količino časa, ki ga zdravnik namenja pacientu, pogosto pa se kaže s subtilno, nebesedno komunikacijo, denimo z manj topline v glasu ali z manj nasmeški. Pacienti v komunikaciji z zdravnikom, o katerem menijo, da ima tovrstne predsodke, pogosto čutijo sram in nehajo iskati pomoč. Nekateri priporočajo, da bi se morali tudi terapevti vključiti v programe za razvijanje senzibilnosti in empatije.