Zakaj bi se zanašali na mišje možgane, če želimo razumeti ta
najzapletenejši organ, so se vprašali znanstveniki z dunajskega
Inštituta za molekularno biotehnologijo in prvič doslej v laboratoriju
ustvarili model pravih človeških možganov. Trirazsežna struktura
znanstvenikom ponuja podrobnejši vpogled v zgodnje stadije razvoja
človeških možganov in odpravljanja napak, do katerih prihaja v tem
procesu.
Možgane so ustvarili iz pluripotentnih matičnih celic
oziroma odraslih celic, ki so jih reprogramirali tako, da se obnašajo
kot zarodne matične celice. Nato so jim dali mešanico hranilnih snovi,
ki so nujne za razvoj možganov. V manj kot mesecu dni so matične celice
zrasle v organoide, podobne možganskemu tkivu, celice pa so se
organizirale v ločene predele možganov, kot so možganska skorja,
mrežnica in zgodnji hipokampus, ki ima v polno razvitih odraslih
možganih pomembno vlogo pri pomnjenju. Mini možgani so preživeli
skorajda leto dni, vendar niso več rasli. Da bi vzgojili večje možgane,
bi se morale matične celice diferencirati tudi v krvne žile, ki bi
rastoče organoide oskrbovale s krvjo, kar pa je znatno bolj zapleteno od
preprostega vzgajanja izoliranega možganskega tkiva.
Če bi
raziskovalcem uspelo tehnike prilagoditi temu cilju, bi bilo možno
ustvariti možgane v poznejših stadijih razvoja, kar bi ponudilo vpogled v
motnje, kot sta avtizem in shizofrenija. Kljub tem uspehom pa v tako
ustvarjenih možganih ni mogoče ustvariti zavesti. Čeprav so dober
strukturni model, zapletene aktivnosti, ki je potrebna za višje
možganske funkcije, ni mogoče reproducirati.
Iris Selan dr. vet. med.
Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije
Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije