Zakaj bi se zanašali na mišje možgane, če želimo razumeti ta najzapletenejši organ, so se vprašali znanstveniki z dunajskega Inštituta za molekularno biotehnologijo in prvič doslej v laboratoriju ustvarili model pravih človeških možganov. Trirazsežna struktura znanstvenikom ponuja podrobnejši vpogled v zgodnje stadije razvoja človeških možganov in odpravljanja napak, do katerih prihaja v tem procesu.

Možgane so ustvarili iz pluripotentnih matičnih celic oziroma odraslih celic, ki so jih reprogramirali tako, da se obnašajo kot zarodne matične celice. Nato so jim dali mešanico hranilnih snovi, ki so nujne za razvoj možganov. V manj kot mesecu dni so matične celice zrasle v organoide, podobne možganskemu tkivu, celice pa so se organizirale v ločene predele možganov, kot so možganska skorja, mrežnica in zgodnji hipokampus, ki ima v polno razvitih odraslih možganih pomembno vlogo pri pomnjenju. Mini možgani so preživeli skorajda leto dni, vendar niso več rasli. Da bi vzgojili večje možgane, bi se morale matične celice diferencirati tudi v krvne žile, ki bi rastoče organoide oskrbovale s krvjo, kar pa je znatno bolj zapleteno od preprostega vzgajanja izoliranega možganskega tkiva.

Če bi raziskovalcem uspelo tehnike prilagoditi temu cilju, bi bilo možno ustvariti možgane v poznejših stadijih razvoja, kar bi ponudilo vpogled v motnje, kot sta avtizem in shizofrenija. Kljub tem uspehom pa v tako ustvarjenih možganih ni mogoče ustvariti zavesti. Čeprav so dober strukturni model, zapletene aktivnosti, ki je potrebna za višje možganske funkcije, ni mogoče reproducirati.