Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Podeljena najvišja priznanja za delo v humanitarnih organizacijah

Dobitniki najvišjih priznanj za delo v humanitarnih organizacijah
Dobitniki najvišjih priznanj za delo v humanitarnih organizacijah

V četrtek, 17. oktobra 2013, so bile na 4. Kongresu slovenskih humanitarnih organizacij drugič podeljena najvišja priznanja za delo v humanitarnih organizacijah. Najvišje priznanje za humanitarne delavce, kipec dobrote, je prejela prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med. , ustanoviteljica in predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije. Podeljenih je bilo še šest priznanj za večletno delo na humanitarnem področju.
Prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., že skoraj 30 let deluje na področju humanitarnosti, saj je ob svojem zdravniškem poklicu na Onkološkem inštitutu spoznala, da bolniki z rakom poleg zdravniške oskrbe nujno potrebujejo tudi psihosocialno pomoč. Z namenom kar najbolje pomagati ljudem v stiski je začela uvajati prostovoljsko pomoč bolnikom in  je leta 1986 ustanovila Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. V društvu, ki mu sedaj tudi predseduje in se mu po upokojitvi še bolj predano posveča, prostovoljsko svetuje, vodi programe, ureja publikacije in piše za spletne objave. Vse to dela v želji pomagati ljudem v stiski.

Poleg dela v svojem društvu si vseskozi prizadeva za ureditev razmer za kvalitetno delo humanitarnih organizacij. Sodelovala je pri sprejemanju zakonodaje o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in ustanavljanju Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, še posebej pri oblikovanju preglednega sistema financiranja, ki bi pravično zajel celotni spekter oseb, uporabnikov invalidskih in humanitarnih organizacij. Bila je ena od soavtoric Zakona o humanitarnih organizacijah in je sodelovala pri medresorskem usklajevanju te zakonske pobude in v razpravah z organi Državnega zbora.

Z izrazitim smislom za konstruktivni dialog in z nekonfliktnostjo dosledno uveljavlja pravice bolnikov in vzpodbuja partnerstvo ter sodelovanje med humanitarnimi in invalidskimi organizacijami. Prav s to lastnostjo vse od ustanovitve Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije podpira osnovno idejo foruma, to je sodelovanje med humanitarnimi organizacijami. S svojim delom pomembno prispeva k spoštovanju humanitarnega dela in  je velika promotorka prostovoljstva in solidarnosti med ljudmi.

Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije je v Novem mestu podelil šest posebnih priznanj za dolgoletna udejstvovanja v humanitarnih organizacijah in prispevke k razpoznavnosti in spoštovanju humanitarnega dela:

Zalki Klemenčič iz Območnega združenja Rdečega križa Metlika, ki je aktivna članica mnogih društev in pobudnica mnogih dobrodelnih akcij, s katerimi je pomagala številnim družinam in posameznikom. Gospa Klemenčič je oseba, o katero tisti, ki jo poznajo pravijo, da je s srcem in dušo predana humanitarnosti, polna optimizma in ima za vsakega prijazno besedo.

Zdenki Koser iz Društva Ozara Slovenija, ki je zaslužena za vzpostavitev Mreže stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, znotraj katere danes deluje 15 stanovanjskih skupin. Je goreča zagovornica pravic oseb s težavami v duševnem zdravju, s čimer je veliko prispevala k sprejemanju teh oseb ter večanju njihove socialne vključenosti.

Ludviku Kordežu iz Rdečega križa Slovenije, ki aktivno deluje pri oblikovanju razvojnih politik in okoljevarstvene politike Rdečega križa Slovenije ter je tesno povezan s krvodajalstvom. Opozarja na prepotrebnost ustanavljanja ekip prve pomoči in je zelo uspešen pri nagovarjanju osnovnošolske in srednješolske mladine o koristnosti osnovnega znanja prve pomoči.

Adiju Smolarju, ki je slovenski glas humanitarnosti, solidarnosti in poštenja. V svoji dolgoletni uspešni glasbeni karieri je brez honorarja nastopil za številne humanitarne organizacije in s svojo toplo in pronicljivo glasbo polepšal urico ali celo dan marsikateremu izmed uporabnikov humanitarnih organizacij.

Ljubislavi Škibin, ki je dolgoletna članica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije ter predsednica Podružnice Kras. Organizira številne aktivnosti podružnice, ki je pod njenim vodstvom najbolj aktivna podružnica Društva za zdravje srca in ožilja.

Aleksandri Torić Gorup, ki je ustanoviteljica in dolgoletna predsednica Koronarnega kluba Ljubljana, je ena izmed soustvarjalcev programa vseživljenjske rehabilitacije koronarnih bolnikov, ki ga danes aktivno izvajajo v vseh koronarnih društvih in klubih. Aktivno je sodelovala tudi pri nastajanju in spreminjanju zakonodaje s področja društev ter Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva, pri preoblikovanju Loterije Slovenije in ustanavljanju Fundacije za invalidske in humanitarne organizacije Slovenije.

4. Kongres slovenskih humanitarnih organizacij

Na kongresu so bili predstavljeni tudi primeri dobre prakse delovanja in sodelovanja humanitarnih organizacij. Glavni poudarek kongresa je bil na pomembnosti sodelovanja med humanitarnimi organizacijami in tudi drugimi institucijami, saj je le tako možno uspešno reševati stiske posameznikov.

Na kongresu je bil predstavljen tudi zbornik Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije z naslovom Problematika revščine in kako jo reševati. V zborniku so zbrani prispevki strokovnjakov, ki se ukvarjajo z družbenimi spremembami, delujejo znotraj humanitarnih organizacij  ali razvijajo nove koncepte za bolj pravično razdelitev dobrin in trajnostno politiko. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave med humanitarnimi organizacijami. Eden izmed odmevnejših rezultatov raziskave je, da je v letu 2012 vsaj 744.000 oseb vsaj 1-krat potrebovalo pomoč humanitarnih organizacij. Potrebe uporabnikov humanitarnih organizacij se spreminjajo in postajajo vse večje. Primeri, ki jih humanitarne organizacije rešujejo v okviru svojih programov, so v zadnjih nekaj letih postali kompleksnejši, opazna je porast duševnih stisk in slabše finančno stanje uporabnikov. Število uporabnikov se je povečalo, humanitarne organizacije pa so zaznale tudi nove skupine uporabnikov, ki se pred krizo niso obračale na njih.

Sporočilo kongresa je, da je potrebno resno pristopiti k reševanju naraščajoče revščine v Sloveniji. Humanitarne organizacije, ki so glas svojih uporabnikov, nameravajo nadaljevati z opozarjanjem na neustrezne rešitve, katerih posledica bi bilo slabšanje položaja njihovih uporabnikov in večanje socialnih stisk.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

humanitarna organizacija , humanitarna pomoč

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.