Duševno zdravje v luči ekonomske krize in predvidenih reform zdravstvenega sistema

(Foto: Shutterstock)

Vsako leto 10. oktobra že od leta 1992 obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja, ki se mu letos  že deseto leto zapored pridružuje tudi dan preprečevanja samomora. Smo tudi v tednu otroka, ki se je pričel 7. oktobra in se bo sklenil v nedeljo. Letošnji teden otroka povezuje tema »Kako je biti otrok v današnji družbi?«.

Na novinarski konferenci, ki je potekala v prostorih Zdravniške zbornice Slovenija, so prim. Andrej Možina, dr. med., predsednik ZZS, mag. Nadja Čobal z Ministrstva za zdravje, izr. prof. dr. Peter Pregelj, dr. med., dr. Leonida Zalokar, univ. dipl. soc. ped., varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spregovorili in opozorili na položaj duševnega zdravja državljanov RS v luči ekonomske krize in predvidenih reform zdravstvenega sistema.

»Ni zdravja brez duševnega zdravja« je v svojem uvodu nagovoru poudaril predsednik ZZS, prim. Andrej Možina, dr. med.. Duševno zdravje zadeva vse – tako posameznike kot družbo kot celoto. Dobro duševno zdravje prispeva k uspešnosti in produktivnosti celotne družbe. Poznamo vrsto dejavnikov tveganja za razvoj duševnih motenj in varovalnih dejavnikov za ohranjanje duševnega zdravja. Strokovnjaki opažajo, da se duševnim boleznim pogosto pridružijo še telesne bolezni in tudi obratno. Kroničnim telesnim boleznim se rade pridružijo različne duševne bolezni, najpogosteje depresija. Pomemben dejavnik nastanka telesnih in duševnih bolezni je negativen stres.

Za duševno zdravje je treba skrbeti vsak dan  

Tako kot v ostalih državah se tudi v Sloveniji spoprijemamo z vsakodnevnimi stresorji v različnih okoljih. Ob začetku ekonomske krize se krepijo različni dejavniki tveganja za duševno zdravje, med katerimi izstopa dejanska in grozeča brezposelnost, so opozorili strokovnjaki s področja javnega zdravja. Vpliv ekonomske krize se izraža na povečevanju težav, povezanih z zlorabo in odvisnostjo od alkohola, povečanjem količnika samomora in povečanja oseb, ki trpijo zaradi stresnih, depresivnih in anksioznih motenj. Med najbolj ogroženimi in ranljivimi skupinami so otroci in mladostniki.

Strokovnjaki so zato na novinarski konferenci podrobneje spregovorili o aktualni problematiki na področju celostnega obravnavanja socialno neprilagojenih/izključenih otrok in mladostnikov, opozorili na neustrezno obravnavo otrok in mladostnikov v luči kršenja otrokovih pravic ter predstavili Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja. Implementacija ukrepov izboljševanja duševnega zdravja navadno naleti na vse težave, ki so povezane z različnimi vpletenimi sektorji. Dobro sodelovanje zdravstvenega, socialnega, šolskega in pravosodnega sektorja je zato ključno in se kaže v sistemskih ukrepih za izboljšanje zdravja.

Temelji dobrega duševnega zdravja se postavljajo v otroštvu

Pravočasno, strokovno, ustrezno in  učinkovito reševanje zdravstvene, vzgojne in socialne problematike pri otrocih in mladostnikih pomeni, da postavljamo trdne temelje za boljše duševno zdravje v odraslem obdobju. V Sloveniji za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami ni poskrbljeno za vse njihove najnujnejše potrebe, ugotavljajo strokovnjaki. Opozarjajo tudi na manko pedopsihiatrov. Določene regije v Sloveniji, kot so Spodnjesavska, Koroška in Pomurska statistična regija, pedopsihiatrične službe nimajo. Od 1. septembra 2012 tako deluje samo ena enota v Vzgojnem zavodu Planina, ki je usposobljena poskrbeti za socialno manj prilagojene otroke in mladostnike, ki imajo duševne motnje in izkazujejo heteroagresivno vedenje.

Kam po pomoč?

V Sloveniji imamo tri bolnišnične oddelke za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami  – Pedopsihiatrični oddelek na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Oddelek za mladostnike Psihiatrične klinike Ljubljana in Psihiatrični oddelek za otroke in mladostnike na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru. Nobeden od omenjenih oddelkov pa nima pogojev, da bi lahko poskrbel za otroke in mladostnike, ki potrebujejo ukrep neprostovoljne hospitalizacije, in za otroke in mladostnike, ki imajo duševne motnje in se vedejo heteroagresivno, zato se ti otroci in mladostniki znajdejo v nezavidljivi situaciji. Pri njih ni opravljena diagnostika in ni urejena morebiti nujno potrebna terapija. V primeru neobvladljivosti stanja so zato takšni otroci in ali mladostniki hospitalizirani na zaprtih oddelkih psihiatričnih bolnišnic skupaj z odraslimi bolniki, kar je nevzdržno, zato je po njihovem mnenju treba nujno čim prej ukrepati.

Zakon o duševnem zdravju

Mag. Nadja Čobal z Ministrstva za zdravje je povedala, da zdravje ni zgolj problem sektorja za zdravstveno varstvo, kar še toliko bolj velja za duševno zdravje, ki je odvisno od ekonomske situacije oz. blagostanja v državi. Stanje na področju gospodarstva je že nekaj let kritično, kar močno vpliva tudi na duševno zdravje ljudi. Povedala je, da si Ministrstvo za zdravje že nekaj let prizadeva, da bi to področje sistemsko uredili. Z dejavnostmi sistemskega urejanja so tako začeli že julija 2008, ko je bil sprejet Zakon o duševnem zdravju. Mag. Čobalova je povedala, da od leta 2011 pripravljajo Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja z akcijskim načrtom, vendar je še vedno v fazi osnutka. Resolucija med drugim predlaga ustanovitev Varovanega oddelka za otroke in mladostnike in vrsto dejavnosti za izboljšanje duševnega zdravja otrok in mladostnikov. 

Psihične motnje so veliko ekonomsko breme za družbo

Izr. prof. dr. Peter Pregelj, dr. med. je poudaril, da je duševno zdravje pomembno. Ne samo z vidika posameznika, njegovega počutja, zadovoljstva in delovanja, ampak za celoten narod. Psihične motnje ne povzročajo samo trpljenje posameznika, ampak povzročajo tudi veliko ekonomsko breme za celotno družbo. Po ocenah iz leta 2010 so vse psihične motnje skupaj povzročile več kot dve milijardi evrov bremena v Sloveniji. Dr. Pregelj je prepričan, da bi zato z uspešno odpravo duševnih motenj lahko zmanjšali breme in ekonomsko situacijo v državi. V Španiji je ekonomska kriza povzročila porast psihičnih motenj, kot so depresije.

Dr. Pregelj je opozoril, da  dolgotrajna brezposelnost in negotova zaposlitev prevedeta do povečanih stisk posameznika. Če se posameznik znajde v stiski, iz katere ne vidi in ali najde ustrezne rešitve, je verjetnost za nastanek psihičnih motenj večja. Podatki za Slovenijo kažejo, da v regijah z višjo brezposelnostjo, narašča tudi količnik samomora, zato so še posebej zaskrbljujoči podatki o gibanju brezposelnosti v Sloveniji. Čeprav se je trend samomorov v Sloveniji v zadnjih letih nekoliko ustavil, dr. Preglja skrbi, da se bo zaradi nastale gospodarske krize začel spet povečevati. Slovenija je po številu samomorov v državah EU na tretjem mestu.

Glede na število demografskih podatkov se delež starostnikov s Sloveniji povečuje in z njim nastanek določenih psihičnih motenj, zlasti demence, ki je značilna za to starostno obdobje. Sledita (ji) depresija in samomorilno vedenje. Znano je, da je na 100.000 prebivalcev največje število samomorov v Sloveniji v starostni skupini  65 let. Pri odrasli populaciji je očiten porast depresij in motenj povezanih s stresom, medtem ko se pri otrocih in mladostnikih pojavljajo bolj specifične motnje, ki zahtevajo podrobnejšo obravnavo za njihovo razrešitev, je ob koncu dodal dr. Pregelj.

Duševne motnje niso samo zdravstven problem

Ravnateljica Vzgojnega zavoda Planina in vodja delovne skupine za otroke in mladostnike, dr. Leonida Zalokar, univ. dipl. soc. ped., ki se osebno in profesionalno ukvarja z obravnavo otrok in mladostnikov z vedenjskimi in čustvenimi motnjami ter pridruženim heteroagresivnim vedenjem, poudarja, da so bili vsi otroci, ki so danes v vzgojnih zavodih, prej učenci v osnovnih šolah in pred tem v vrtcih.

Gre torej za problem, ki ni od danes ali od včeraj, ampak se vleče že več kot 20 let. Po njenem mnenju in mnenju šolnikov so že takrat pogrešali intenzivnejšo obravnavo ostalih strok. Otroci z vedenjskimi motnjami, čustvenimi motnjami in pridruženim heteroagresivnim vedenjem niso samo zdravstveni problem, ampak tudi socialen, šolski in pravosodni. Te otroke so, ne glede na starost, že takrat zdravili na oddelkih odrasle psihiatrije, kar je po mnenju dr. Zalokarjeve nedopustno in neprimerno, ker za njih ni bilo na razpolago ustreznih strokovnjakov oz. oddelka, kjer bi izključno obravnavali samo otroke. Ti otroci so vključeni v šolski sistem, vendar zaradi narave in vrste motenosti ne dobijo ustrezne obravnave.

Otrok s hudimi motnjami vedenja je več kot 30, je pokazala raziskava iz leta 2010. Noben sistem jih ne zmore obvladati; niti zdravstvo, niti sociala niti šolstvo, ker so preveč neobvladljivi, vendar se kljub temu ni pristopilo k aktivnemu reševanju v tej smeri, da bi se za te otroke (na letni ravni gre za okrog 10 otrok) uredilo ustrezno namestitev, zdravljenje, in ugotavljanje prisotne motnje.

Tipični primer, ki ga je dr. Zalokarjeva navedla, je osemletnik iz ljubljanske Savske osnovne šole. Poudarila je, da Slovenija z zdravljenjem otrok na odraslih oddelkih psihiatrije krši določila Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah in priporočila Sveta Evrope. V letu 2010 je bilo na psihiatričnih oddelkih skupaj z odraslimi bolniki na zdravljenju 5 otrok v starosti 10 do 14 let in 80 otrok v starosti 15 do 19 let.


»Kako je biti otrok v današnji družbi?«

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je poudarila, da je za varuha pomembno predvsem spoštovanje človekovih pravic. V tem tednu ne obeležujemo samo dneva duševnega zdravja, ampak smo tudi v tednu otroka. In prav otrok je zelo ranljiv. Če mu v otroštvu ne uspemo pomagati, potem otrok zraste mladostnika, ki ima lahko številne probleme, iz njega pa odrasel človeka z različnimi duševnimi motnjami. Zato nalaga 56. člen Ustave RS posebno skrb otrokom kot najbolj ranljivi skupini.

Nussdorferjeva pove, da obstajajo otroci, ki niso pravilno umeščeni, ki bi jim morali pravočasno nuditi pomoč. Za otroke - bodoče odrasle - moramo zato narediti največ. Varuh kot institucija se vsaj že od leta 2009 srečuje z omenjeno problematiko in opozarja institucije, da je potrebno poskrbeti, da otroci, ki imajo duševne motnje ali motnje vedenja, niso zaprti skupaj z odraslimi bolniki, saj je to nedopustno, je še pripomnila Nussdorferjeva. Ranljivim skupinam je potrebno nameniti vso skrb, jih zaščititi in jim pravočasno nuditi pomoč. 


Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja

Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja je prvi strateški dokument, ki so ga kdaj koli pripravljali v Sloveniji, zato šele ta teden prihaja iz rok delovne skupine. Kdaj bo Resolucija stopila v veljavo, se še ne ve, je povedala izr. prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med.. V Veliki Britaniji, ki je sprejela že 4. Nacionalni program, slabo duševno zdravje stane več kot vojska.

Slovenska Resolucija z akcijskim načrtom predlaga vrsto rešitev za pereče probleme tako za otroke in mladostnike kot tudi za odrasle in starostnike. Zastavljena je tako, da dopolnjuje primanjkljaje in uvaja nove oblike, kjer se morebitni primanjkljaji pojavijo. V luči ekonomske krize in neizogibnih reform je pomembno gledati tak strateški načrt kot naložbo v prihodnost, zato dr. Dernovškova upa, da bo Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja preživela vso proceduro in bo sprejeta ter da jo bodo uspeli tudi uspešno implementirati.

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki