V novi Vivi, reviji za boljše življenje

  • Viva
  • petek, 02. avgust 2013
Viva, revija ta boljše življenje
Viva, revija ta boljše življenje (Foto: Matic Bajželj)

Viva avgust 2013, številka 237



V avgustovski številki revije Viva preberite:

Poklanjamo 113 zdravniških pregledov!

Kaj lahko že danes storim za boljše in daljše življenje? Zdrav življenjski slog je vaša najboljša in najzanesljivejša zavarovalna polica. Poleg zdrave prehrane, redne telesne vadbe in obvladovanja stresa je preventiva glavni steber našega zdravja. Zato smo na vašo željo spet pripravili akcijo Viva preventiva: brezplačno na preventivni ali posvetovalni pregled, v kateri vam v sodelovanju z vrhunskimi zdravniki specialisti iz Vivine zdravniške linije ter izbranimi zasebnimi zdravniki podarjamo več kot sto pregledov in posvetov po vsej Sloveniji.

Seznam zdravnikov, ki podarjajo preventivne preglede, si lahko ogledate tukaj: Akcije/10550/Brezpla%C4%8Dno-na-preventivni-pregled-113-pregledov-%C4%8Daka-na-vas

Izpolnjeno Prijavnico na brezplačni pregled, ki jo boste našli v tiskani, avgustovski izdaji revije Viva, pošljite na naslov: Viva, Preventivni pregledi, Poljanska c. 6, Ljubljana 1000.

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA


Človek z veliko začetnico: Nela Sršen, kirurginja

Zdravljenje se začne v trenutku, ko ozavestimo škodljiva čustva in stresni dogodek, ki nas je pripeljal do bolezni, poudarja dr. Nela Sršen, zdravnica kirurginja, ki že dve desetletji pomaga bolnikom z rakom na poti (o)zdravljenja. Meni, da je ključno, da zdravnik bolnika osvobodi tesnobe in strahu ter ga vključi v dejavno zdravljenje, pri tem pa se mora zavedati, da zdravi celostno bitje, ki predstavlja elektromagnetno polje. »Na fakulteti nas učijo o vseh boleznih, simptomih in terapijah, ne učijo pa nas o tem, kako bolniki sami proizvajajo bolečino. Bitja smo elektromagnetna polja in med seboj prenašamo valovanja. Razumeti to, pomeni v bolnikih aktivirati notranji mehanizem ozdravljenja.«


Resnica o obsmrtnih izkušnjah

Čeprav smo v zvezi s smrtjo praviloma raje bolj tiho, nasvse zelo zanima. Kaj, če sploh kaj, sledi? Kako je, ko umiramo? Kaj je razlog za blaženi izraz umrlih? Je to dokončni konec – ali pa po razpadusnovnega telesa naš neuničljivi del "živi" naprej? Zdi se, da je razkol med verjetjem v posmrtno življenje, značilnim za vse človeške družbe, in védenjem o tem, ki ga išče znanost, še naprej nepremostljiv. Kaj je doslej odkrila znanost?

Povprašali smo slovensko zdravnico, ki je na temo obsmrtnih izkušenj doktorirala – iz medicine. Doc. dr. Zalika Klemenc Ketiš, dr. med., spec. splošne medicine, je v poldrugem letu v treh največjih slovenskih bolnišnicah anketirala 52 bolnikov, ki so doživeli srčni zastoj in so jih oživili. Enajst anketirancev je potrdilo, da so v času od srčnega zastoja do prebuditve izkusili nekaj posebnega.


Zakaj Slovenci ne znamo uživati?

Človek, ki si ne postavi zdravih meja med delom in počitkom, se izčrpa in zboli, opozarja doktorica psiholoških znanosti in psihoterapevtka Andreja Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov. "Nihče na svetu ne bo poskrbel za nas – s tem se moramo sprijazniti. Nobena avtoriteta, nobena služba, nobena država ne bo poskrbela za nas, če zase ne bomo poskrbeli sami. Če se odpovemo počitku in regeneraciji, nas to utegne kaj hitro pripeljati do izgube službe."


Na psihoterapiji z Zoranom Milivojevićem

Delati in počivati brez krivde
Za Sonjo je bil počitek prepovedan, dokler ni opravila vseh svojih dolžnosti. Da se je lahko predala pasivnemu počitku, je morala utišati svojega notranjega starša, ki ji je govoril, da je počitek "neupravičen", saj je vendar treba opraviti še kup nalog. Šele ko je Sonja preizprašala svoj odnos do dela, počitka in zabave, pa tudi sporočila, ki jih je na tem področju dobivala od staršev, si je dovolila počivati in začela zahtevati svojo pravico do počitka.


Ihelp: Slovenska inovacija za reševanje življenj

Si predstavljate, da se znajdete ob človeku, ki se je sredi ulice zgrudil in več kot očitno potrebuje pomoč. Pomislite, da mu zastalo srce, in začnete mrzlično razmišljati, kaj vam je storiti. Po glavi vam rojijo ostanki –že pretežno pozabljenega – znanja, ki ste ga že zdavnaj pridobili na tečaju prve pomoči. Ob vas pa je človek, čigar življenje je nemara celo odvisno prav od vašega znanja oziroma tistega, kar je od njega ostalo. Mar ne bi bilo dobro, če bi vas v takih trenutkih nekdo usmerjal, kako ravnati, kaj storiti? Mar ne bi bilo lepo, če bi zgolj s pritiskom na gumb telefona priklicali ne le prve pomoči, temveč tudi prejeli navodila za pravilno ukrepanje?? Od želje k resničnosti. Mladi računalniški strokovnjak Andraž Ogorevc je namreč skupaj z ekipo sodelavcev razvil aplikacijo za pametne telefone, ki zmore prav to, kar smo omenili, in zanjo maja prejel tudi prestižno nagrado v Angliji.

Predpisovnje zdravil: Bomo še dobili enaka zdravila?

Jeseni se obeta pomembna novost na področju predpisovanja zdravil, in sicer uvedba terapevtskih skupin zdravil (TPZ). Gre za zdravila, ki zdravijo isto bolezen, vendar se razlikujejo po sestavi in učinkovinah. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se je za ta ukrep odločil v okviru supervarčevalnega zakona. Kaj prinaša nov pravilnik? Z zakonom naj bi prihranili približno desetino izdatkov za zdravila in zajezili naraščajoče izdatke zanje. Odločitev ZZZS je povzročila val ogorčenja med prebivalci Slovenije, društvi bolnikov, pa tudi med zdravniki in njihovimi strokovnimi združenji, ki napovedani uvedbi terapevtskih skupin zdravil ostro nasprotujejo.

Poleti zdravimo zimske tegobe

Tradicionalna kitajska medicina je eden od najstarejših medicinskih sistemov, saj se je začela razvijati že pred štiri tisoč leti. Po njeni bogati praksi je poletje čas, ko zdravimo zimske bolezni. Pri nas bi dejali, da smo takrat najodpornejši, Kitajci pa, da je naš jang či največji. Katere bolezni zdravimo poleti – in kako? Zakaj zimske tegobe, kot so kašelj, bronhitis in bolečine v sklepih, odpravljamo poleti, nam je razložila dr. Tan Baohua, zdravnica s tridesetletnimi izkušnjami s kitajsko medicino, ki jih že dobro leto deli tudi v Sloveniji.

Iz česa pa vi pijete vodo?

Ste vedeli, da povprečen zemljan na leto spije več kot trideset litrov vode iz plastičnih stekleničk? Kaj to pomeni za naše zdravje, če vemo, da utegne plastika vsebovati tudi sestavine, ki prehajajo v živila, zaradi česar so lahko nevarne za naše zdravje? Lahko pijemo vode iz katere koli plastike – ali pa med različnimi oblikami plastike obstajajo razlike?


DARILO ZA NOVE NAROČNIKE: kapljice artičke soria natural

Prvim dvajsetim novim naročnikom, ki se bodo avgusta naročili na revijo Viva za najmanj leto dni, bomo podarili kapljice Soria Natural artičoka za dobro prebavo. Bodičasta gospa, ki se šopiri na vrtu domala sleherne primorske hiše, ima nadvse zanimive lastnosti. Njeni cvetovi so specialiteta, ki jo radi jemo. Pripisujejo ji tudi ugodno delovanje na prebavo in jetra, poleg tega uravnava raven holesterola v krvi in pospešuje izločanje vode iz telesa. Za te namene so najuporabnejši listi, vendar je čaj iz njih trpek. Kapljice Soria natural artičoka so prijetnega okusa, uživajo pa jih lahko ljudje vseh starosti, od otrok do starejših.

Še več drugih ugodnosti za Vivine naročnike v avgustu:

brezplačna domska asistenca, Kosmodisk Support, Tweezer za natančno epilacijo odvečnih dlačic ... si lahko ogledate na povezavi Ugodnosti-in-darila-za-Vivine-narocnike.


Postanite naročnik revije Viva in bodite del velike družine, ki pomaga poskrbeti za zdravje, zadovoljstvo, dobro počutje in cenejše življenje!

NAROČILNICA NA REVIJO VIVA
Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki