Stresni dogodki v otroštvu in mladosti, kot so zanemarjanje ali zloraba,
pogosto povzročajo psihične posledice v odraslosti. Nova raziskava
kaže, da se te posledice prenašajo tudi na naslednje rodove.
Ameriški biokemiki so v poskusu na miših, ki so jih izpostavljali
socialnemu stresu med odraščanjem, izmerili njihovo stopnjo tesnobe v
odraslosti. Odkrili so, da so bile samice bolj tesnobne od samcev,
presenetilo pa jih je, da so večjo tesnobo v primerjavi s kontrolnimi
glodavci izkazovali tudi potomci obeh spolov, ki so bili izpostavljeni
stresu. Samci so prenesli te vedenjske vzorce celo na svoje vnukinje in
pravnukinje.
Rezultati potrjujejo domneve, da je pri ženskah
tveganje za nastanek tesnobe večje. Čeprav še ne vedo natančno, kako
samci prenašajo dovzetnost za tesnobo zlasti na potomke, sumijo, da gre
za biokemične spremembe v spermi. Podobno bi utegnilo veljati tudi za
ljudi, ki za razliko od laboratorijskih miši odraščamo pod vplivom
večjega števila okoljskih vplivov, imamo pa tudi sposobnost učenja
načinov obvladovanja stresa.
dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze
mag. Nina Malec psihoterapevtka
dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije