Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Migrena: Ko se glavoboli ponavljajo

Migrena je ponavljajoč se glavobol in ni simptom kakega drugega obolenja. Bolnik med napadi nima nobenih drugih simptomov. Ljudem, ki jim migrena greni življenje, je to sicer slaba tolažba, toda hude migrene so mučile veliko slavnih ljudi, kot so Julij Cezar, Allan Edgar Poe, Lev Nikolajevič Tolstoj, Frédéric Chopin, Peter Iljič Čajkovski, Madamme de Pompadour, Karl Marx, Alfred Nobel, Friedrich Nietzsche, Thomas Jefferson, Sigmund Freud ...

Različne raziskave so pokazale, da za migreno trpi od 8 do 20 odstotkov prebivalstva. Na ta delež vplivajo razlike v podnebju, starosti, spolu in zlasti načinu življenja. Več ljudi z migreno živi v mestih kot v vaških naseljih, čeprav je možno tudi to, da se bolniki iz mest pogosteje oglašajo pri zdravniku. Ženske trpijo za migreno od dva- do trikrat pogosteje kot moški. Večina raziskav je ugotovila, da se napadi najpogosteje pojavljajo v povezavi z menstruacijo - na začetku, sredini ali koncu ciklusa. Migrena je redkejša pri otrocih in osebah v tretjem življenjskem obdobju.

V Evropi trpi za migreno najmanj 65 milijonov ljudi; ker povzroča migrena na milijone izgubljenih delovnih dni, ima poleg zdravstvenih tudi družbeno-ekonomske posledice.

Vrste glavobola

Za migreno brez avre je značilen glavobol, ki, če ga ne zdravimo, traja od 4 do 72 ur. Gre za utripajočo bolečino, ki se pojavlja zgolj na eni strani glave in moti vsakdanje življenje. Pogosto se začne zjutraj in je močnejša ob telesnem naporu in pri gibanju. Glavobol pogosto spremlja vsaj ena od naslednjih značilnosti: slabost in/ali bruhanje, občutljivost na svetlobo in/ali hrup. Tik pred napadom ali med njim se bolnik izrazito znoji. Takšni napadi, čeprav so periodični, niso redni, zato je možno, da oseba s tako vrsto glavobola daljši čas nima napadov, tudi če se ne zdravi. Pri ženskah so ugotovili, da so glavoboli med nosečnostjo prenehali ali postali redkejši.


Pri migreni z avro že ime pove, da se pred glavobolom pokaže tako imenovana avra. Ta se lahko kaže kot motnja vida, madež v vidnemu polju, ki se povečuje, moten vid ali popolna slepota na eno oko. Bolnik lahko vidi svetlobne pikice, zvezdice in celo cikcakaste črte. Včasih se pojavijo tudi drugi nevrološki simptomi, kot so mravljinci, omrtvičenost dela obraza, motnje govora, spremembe razpoloženja, vrtoglavica, nelagodje v prsih. Avra navadno traja približno pol ure in ne več kot eno uro, po njej pa se pojavijo glavobol, slabost in občutljivost na svetlobo ali zvok. Včasih se glavobol sploh ne pojavi; napad mine skupaj z avro. Če se glavobol pojavi, traja od 8 do 24 ur, bolečina je najpogosteje enostranska, čeprav se lahko razširi tudi na obe strani, pri čemer je močnejša na strani, na kateri se je začela. Bolnikom je običajno slabo, so bledi, razdražljivi, najpogosteje z izrazitimi kolobarji pod očmi oziroma podočnjaki, značilna je tudi zabuhlost lic.- Pri migreni s podaljšano avro oziroma migreni z zapleti so lahko pri avri nevrološke motnje veliko izrazitejše: odmiranje enega dela telesa, vrtoglavica, motnje ravnotežja, šumenje v ušesih, motnje zavesti, motnje posameznih možganskih živcev.


Posebna oblika migrene je tako imenovani migrenozni status, ki nastane pri napadu migrenskega glavobola, ki ne glede na zdravljenje traja dlje kot 72 ur. Glavobol je bodisi neprekinjen ali pa ga spremljajo prekinitve, krajše od štirih ur. Med tovrstnimi migrenskimi napadi lahko, čeprav redko, pride do možganske kapi. Nevrološki izpad ne izgine po koncu napada, ampak lahko traja še sedem dni.


Glavobol tenzijskega tipa nastane zaradi krčenja mišic; imenujejo ga tudi psihomiogeni, nevrotični ali stresni glavobol, traja pa od pol ure do tedna dni. Bolečina je obliki pritiska in stiskanja, navadno na območju čela ali tilniku. Bolečina je bodisi blaga bodisi zelo neprijetna. Pri glavobolu tenzijskega tipa gibanje ne spreminja značilnosti bolečine. Bolnik lahko občuti blago slabost, vendar skoraj nikoli ne bruha, niti ni občutljiv na svetlobo ali zvok. Poleg bolečine v glavi se bolniki pritožujejo tudi zaradi drugih tegob, kot so občutek stiskanja v grlu, razbijanje srca, razdražljivost ter težave s koncentracijo in spominom. Pravzaprav gre za dolgotrajno napetost mišic glave in vratu, tovrsten glavobol pa je lahko tudi izraz telesne in duševne napetosti. Epizodični tenzijski glavobol traja od pol ure do sedem dni, bolnika pa glava boli v povprečju 15 dni na mesec. Kronični tenzijski glavobol je pogostejši od epizodičnega. Značilnosti bolečine so enake, le da je bolečina šibkejša. Posebna značilnost tenzijskega glavobola je, da občutek bolečine nikoli ne preneha, čeprav se razlikuje po moči in se lahko kaže tudi v obliki skoraj neopaznega glavobola.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

glavobol , migrena , utripajoča bolečina , avra , eeg , pritisk , tenzijski glavobol , ponavljajoč glavobol , migrenski napad , elektroencefalogram , migrenska aura , migrenozni status , migrena z avro

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.