Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zgodnje odkrivanje možgansko-žilne bolezni z ultrazvokom

Po zaslugi revolucionarnega razvoja ultrazvočne tehnologije je zgodnje odkrivanje bolezni krvnih žil dostopno vsem ogroženim osebam. Preiskava je povsem nenevarna, neagresivna, ponovljiva, obenem pa natančno in hitro odkriva že začetne aterosklerotične spremembe na žilju.

Najmodernejša ultrazvočna tehnika združuje B-sliko (sliko v realnem času) z večnivojskim pulznim Dopplerjevim sistemom, pri katerem so pomiki dopplerskih frekvenc označeni z barvami. Smer in velikost frekvenčnih pomikov določata vrsto in intenzivnost barve. Smer toka krvi označujeta modra in rdeča barva, hitrost krvi pa svetlejši odtenki osnovnih barv, pri čemer je največja hitrost označena z belo barvo. Tako lahko spremljamo barvno sliko pretoka krvi znotraj dvodimenzionalne slike v realnem času.

Kaj pregledujemo?


Ocenjujemo lahko fiziološke variacije poteka vratnih in možganskih arterij, notranjo površino žilne stene in njeno debelino, vrsto, velikost in obliko žilnih sprememb, ki so nastale zaradi aterosklerotičnega procesa (takšnim spremembam pravimo aterosklerotični plaki) ali patološkega procesa zaradi drugega vzroka (travmatske okvare, vnetja, imunski procesi, arteriovenske malformacije, anevrizme ...) ter stopnjo zožitve žile oziroma njeno popolno zaporo. Žilna stena je aterosklerotično zadebeljena, kadar njena notranja ovojnica (intima in media) meri več kot 1 milimeter, plak pa je podobna sprememba, katere debelina znaša več kot 2 milimetra.

Maščobni paki - največje tveganje


Z visokoločljivostno ultrazvočno tehnologijo lahko ocenimo celo zgradbo aterosklerotičnih plakov (maščobni, maščobno-vezivni, vezivni in kalcinirani plaki). Maščobni plaki so najtežje opazni in jih ni mogoče prikazati brez barvne dopplerske tehnike. Prav ti plaki pomenijo največje tveganje za razvoj možganske kapi, saj so zaradi lepljive površine stalno žarišče krvnih strdkov, ki žilo lahko zožijo ali celo povsem zaprejo. Možganska kap je namreč hitra odpoved delovanja dela možganov na mestu, kjer se žila, ki hrani ta predel, zamaši ali poči.

Ko se zamaši možganska žila


Pri zamašitvi možganske žile pride do odmrtja možganskega tkiva - možganskega infarkta, če pa žila poči, nastopi možganska krvavitev. Poleg vrste plakov je za razvoj možganske kapi odločilna velikost zožitve arterije, ki jo lahko spremljamo z barvno Dopplerjevo sonografijo, s pravočasnim terapevtskim posegom (zdravljenje z zdravili, operacija ali žilna razširitev z vsaditvijo žilne opornice) pa preprečimo najhujše posledice.

Odkrivanje embolov


Prevladuje mnenje, da večino ishemičnih možganskih kapi povzročijo krvni strdki iz arterije v arterijo. Dokazali so, da več kot 70 odstotkov infarktov v oddaljenih predelih možganov povzročijo krvni strdki iz glavnih možganskih arterij. Ateroskleroza velikih arterij je glavni vzrok pretočnih možganskih motenj, ki so odvisne tudi od stopnje zožitve arterije. Drugi najpogostejši izvor krvnih strdkov sta srce in aorta. S transkranialno ultrazvočno tehniko je mogoče v možganskih arterijah na lobanjski bazi zaznati mikroskopsko majhne krvne strdke ali embole. Čeprav so mikroemboli klinično nemi, lahko pomenijo povečano tveganje za možgansko kap. S to tehniko lahko odkrijemo bolnike, ki imajo aktivni izvor embolov. Pri bolnikih s simptomatsko zožitvijo karotidne arterije v vratu je pojavnost klinično tihih embolov, merjenih v 20 minutah oziroma 4 urah, 21 % oziroma 100 %. Ta tehnika omogoča tudi odkrivanje izvora embolov, zlasti pri bolnikih z dvojnim virom. Zaznavanje embolov z znotrajmožgansko ultrazvočno metodo je torej nova tehnika, ki pomeni učinkovitejšo diagnostiko odkrivanja izvora in vrste embolov, s tem pa omogoča preprečevanje možganske kapi in pomoč pri odločitvah glede zdravljenja.

Za preprečitev strahov


Možganskožilnih bolezni si nihče ne želi: bolniki zaradi telesne in duševne invalidnosti, medicinsko osebje zaradi zahtevne obravnave s slabimi rezultati, družba oziroma politika zaradi velikega ekonomskega bremena. Nove ultrazvočne tehnike za zgodnje odkrivanje možganskožilne bolezni omogočajo, da se znebimo strahov, da se bomo nekoč prenehali gibati in postali breme drugih. Kajti to je žalostno slovo od samostojne identitete. Ni je namreč stvari, ki bi bolj širila človeško dušo, udejanjala človeški potencial in človeku omogočila obvladovanje življenja, kot prav zdravi možgani.

Možgansko-žilne bolezni so v razvitih deželah in tudi v Sloveniji tretji vzrok smrti in najpogostejši vzrok invalidnosti, zato predstavljajo velik medicinski, družbeni in ekonomski problem. V svetu vsako leto zboli za možgansko kapjo več kot štiri milijone ljudi, v Evropi pa je takšnih 519 tisoč. Kar tretjina takšnih bolnikov umre. Populacijske študije kažejo, da znaša obolevnost za možgansko kapjo v Evropi približno 300 oseb/100.000 prebivalcev v starosti od 35 do 64 let. Umrljivost je v Evropi različna od države do države; najvišjo stopnjo imajo v Bolgariji (249 smrtnih primerov/100.000 prebivalcev) in najnižjo v Švici (27 smrtnih primerov/100.000 prebivalcev). V Sloveniji znaša obolevnost zaradi možganske kapi približno 200/100.000 prebivalcev, umrljivost pa je 20 % med bolnišničnimi pacienti in 30 % med vsemi, ki so zboleli za možgansko kapjo.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

možganska kap , nevrologija , ultrazvok , uz , doppler , invalidnost , ateroskleroza , strdek , aterosklerotične spremembe , plak

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.