Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Preženite glavobol s svojo glavo

Glavobol je ena od najpogostejših bolečin, saj jo je kdaj v življenju občutil že vsakdo. Vzroki za to vrsto neprijetne bolečine, ki – kadar zanjo ni organskega vzroka – ni nevarna, so zelo različni. Za njegovo preprečevanje lahko veliko naredimo sami: preberite, kako.
Najpogostejša oblika glavobola je tenzijski glavobol, pri katerem je bolečina topa, trajna in ni utripajoča, vzbuja pa občutek, kot da nas nekaj močno stiska okoli glave. Glavni vzrok za tovrsten glavobol so živčni končiči, ki jih vzdražijo napete mišice. Mišice so lahko napete zaradi stresa ali fizikalnega vzroka, denimo nenehnega hrupa. Povzroči ga lahko tudi nepravilna drža, napenjanje oči, uživanje prevelikih količin kofeina, škrtanje z zobmi ali stiskanje zob v spanju. Takšni glavoboli lahko minejo hitro in so redki, lahko pa trajajo tudi po več dni in so kronični.

Imam migreno ali glavobol?

Vsak močnejši in dolgotrajnejši glavobol še ne pomeni, da gre za migreno. Za migreno je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno omejen na eno polovico glave. Spremljajo ga lahko slabost, bruhanje, preobčutljivost na svetlobo in zvok. Traja lahko dalj časa, od nekaj ur do tri dni, pri čemer bolnika popolnoma onesposobi.

Pri nekaterih se pojavi tudi opozorilni znak, imenovan avra; to so lahko motnje vida, na primer švigajoče svetlobne točke, črne točke ali cikcakaste črte. Če sumite, da trpite za migreno, obiščite svojega zdravnika, ki bo pomagal ugotoviti, ali imate migreno ali pa gre pri vas za kako drugo vrste glavobola. Za pomoč pri diagnozi boste rešili vprašalnik, ki pomaga k takojšnjemu prepoznavanju migrene, v primeru nejasnosti pa vas bo zdravnik napotil še na pregled k specialistu nevrologu.

Kako ga lahko preprečimo?

  • Pomembno je, da poskušamo poiskati vzrok za glavobol, nato pa se tem sprožilcem karseda izogibamo. Pri tem nam je v pomoč vodenje dnevnika, v katerega zapisujemo, kdaj nastopi glavobol, kako pogosto, kako dolgotrajen je, v katerem delu dneva se pojavi, kaj mislite, da ga je sprožilo …
  • K zdravemu življenju brez stresa prispevajo redna telesna dejavnost, preživljanje prostega časa na svežem zraku ter čimbolj urejeni odnosi doma in na delovnem mestu. To bo morda pomenilo, da se bomo morali naučiti reči ne, da se ne bomo pretirano obremenjevali, da ne bomo od sebe zahtevali preveč ali pa se bomo morali izuriti v potrpežljivosti.
  • Poskrbimo za dovolj rednega spanca, pitje dovolj vode in uravnoteženo prehrano.
  • Stres učinkovito blažijo tehnike meditacije in postopnega sproščanja, kot sta biofeedback in avtogeni trening.
  • Še pred nastopom glavobola se znebite napetosti s samomasažo. Zmasirajte si lasišče. Najprej masirajte predel ob lasni meji, senca, nato pa še obe strani lobanje, in sicer od spodaj navzgor, proti temenu.

Samopomoč pri prvi bolečini

  • Ko začutimo prve znake glavobola, ga najprej poskusimo pregnati s počitkom in sprostitvijo. Vzemimo si kako urico oddiha, poiščimo miren prostor ali se odpravimo na sproščujoč sprehod.
  • V veliko pomoč je tudi akupresura, pri kateri masiramo določene točke na telesu. Masiramo lahko sončno točko, ki leži na sredini vdolbinice na sencih, približno za širino palca za zunanjim koncem obrvi. Pri tem si lahko vtiramo olje poprove mete ali melisino olje.
  • Sprostiti nas lahko pomagata tudi vroča krpa, ki jo položimo okoli vratu, in toplotna lučka, s katero obsevamo vrat. Tako zmehčamo napete mišice in omilimo bolečino, ki izhaja iz zgornjega dela hrbtenice.
  • Poskusite z vizualizacijo: predstavljajte si, da je glavobol tekočina, ki napolnjuje posodo določene velikosti; bolj ko je glavobol močan, večja naj bo posoda. Nato si predstavljajte, da glavobol prelivate v nekoliko manjšo posodo, ne da bi se tekočina razlila. Nato nadaljujte s prelivanjem tekočine v vse manjše posode, pri čemer se bo glavobol počasi zmanjševal.
  • Pomagamo si lahko s protibolečinskim zdravilom, ki vsebuje samo eno aktivno učinkovino, vendar ga ne smemo jemati več kot pet- do desetkrat na mesec.


Pomirjajoči zeliščni napitek

Pripravimo si zeliščni napitek, ki ga po požirkih pijemo ves dan. Uporabimo 30 g plahtice, melise in hmelja, ki jih zmešamo v posodici. Za pripravo napitka za en dan tri čajne žličke mešanice prelijemo s pol litra vode. Pustimo stati deset minut in nato precedimo. Za pomiritev si lahko pripravimo tudi melisin čaj.
Čaj iz vrbove skorje proti bolečini

Skorja bele vrbe vsebuje predstopnjo acetilsalicilne kisline, zato deluje protibolečinsko. Popijemo ga lahko dve skodelici na dan. Eno zvrhano čajno žličko narezane vrbove skorje počasi zavemo v četrt litra vode, čaj odstavimo in ga pustimo stati pet minut.



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

glavobol , migrena , samopomoč , tenzijski glavobol , zdravilna zelišča , hud glavobol , protibolečinska zdravila , tehnike sproščanja , migrena z avro

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.