Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Možganska kap


(stran 2 od 3)



Zdravljenje možganske kapi

Temelj preprečevanja možganske kapi sta antiagregacijsko in antikoagulantno zdravljenje. Z antiagregacijskim zdravljenjem preprečujejo ishemično možgansko kap pri bolnikih, ki imajo dejavnike tveganja za možgansko kap, pri tistih, ki so že preboleli TIA aterotrombotičnega izvora, pa tudi vnovičen pojav ishemične možganske kapi. Antikoagulantno zdravljenje je namenjeno bolnikom z motnjami srčnega utripa oziroma bolnikom, ki so zaradi motnje ritma že preboleli TIA ali možgansko kap.
Za edino pravo zdravljenje ishemične možganske kapi je v zadnjih nekaj letih na voljo pomembna metoda, ki jo imenujemo tromboliza. Pri trombolizi strdek z intravensko raztopino trombolitika raztopijo, po 24 urah opazovanja pa lahko bolnik celo popolnoma ozdravljen odide domov. Seveda vsaka tromboliza ne prinese tako idealnega izida, v najslabšem primeru lahko bolnik celo zakrvavi v možgane. K sreči je takšen zaplet redek. Toda dr. Žvanova poudarja, da tromboliza pride v poštev le, če bolnik pride v bolnišnico v treh urah od nastanka kapi. Toliko časa je namreč na voljo zdravniški ekipi, da brez trajnih posledic opravi diagnostični postopek in raztopi strdek. Če bolnik pride pozneje, tromboliza ni več možna. Angioplastika z vstavitvijo žilne opornice ali "stentiranje" je postopek za preprečevanje možganske kapi, kadar je notranja karotidna arterija pomembno zožena. S pomočjo katetra v karotidno arterijo vstavijo posebno žilno opornico iz žlahtne kovine, ki ima obliko mrežice, s katero žilo na mestu, kjer je strdek, razširijo in jo s tem naredijo prehodno. Čeprav je poseg zelo uspešen, ni primeren za vse bolnike. Žilno opornico namreč lahko vstavijo le bolnikom, pri katerih žilne obloge oziroma lehe niso kalcinirane, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do hudih mehanskih poškodb žile. Pomembno je tudi, da med stentiranjem maščobnih leh vedno uporabijo posebne, dežniku podobne filtre, ki zadržijo maščobne delce leh, ki se odkrhnejo med posegom. S tem preprečijo morebitno zamašitev žile zaradi maščobnih strdkov in seveda možgansko kap.

Posledice kapi

Možganska kap je lahko različno obsežna in pusti različne posledice. Kot pravi dr. Žvanova, je to odvisno predvsem od mesta, ki je prizadeto, od velikosti okvare in od hitrosti ukrepanja. Če bolnik, ki zboli za možgansko kapjo, pride v bolnišnico pravočasno, torej v treh urah, je posledice večinoma mogoče popraviti. V nasprotnem primeru bolnik bodisi umre bodisi vse življenje čuti lažje ali težje posledice kapi.
Možganska kap povzroči različne posledice. Opazne so na delih telesa, ki jih upravlja prizadeti del možganov. Najpogosteje gre za delno ali popolno ohromelost ene strani telesa, motnje občutka na eni strani telesa, mravljinčenje, motnje govora in razumevanja, slabšo kognitivno sposobnost, lahko pa so prisotni tudi omotica, glavobol in zmedenost. Kap zagotovo pušča hude posledice, zanimivo pa je, da doživljanje napada kapi večinoma ni boleče. Ishemična kap, ki prizadene od 70 do 80 odstotkov bolnikov, se razvije brez kakršnihkoli bolečin. Pogosto se kap razvije ponoči, bolnik pa se je zave šele zjutraj, ko ne more premakniti dela telesa. Pri krvavitvah je potek veliko hujši, boleč in neprijeten. Pri subarahnoidni krvavitvi bolnik začuti nenadno, ostro bolečino v glavi, kot bi ga nekdo zarezal z nožem. Pojavijo se enaki znaki kot pri meningitisu: hud, skorajda neznosen glavobol, trd tilnik, bruhanje in splošno slabo stanje.
Pri znotrajmožganski krvavitvi so klinični znaki podobni: glavobol, bruhanje, motnje zavesti, lahko tudi epileptični napadi, dodatno pa se pojavijo še ohromelost polovice telesa in drugi žariščni nevrološki znaki.

Cilji Helsingborške deklaracije o preprečevanju možganske kapi do leta 2005 veljajo za vse evropske države. S spremembo življenjskega sloga, z medicinsko intervencijo in s specifičnimi ukrepi naj bi dosegli:
1. za 40 odstotkov manjšo smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni v prvih dveh letih po preboleli možganski kapi,
2. za 20 odstotkov manjšo smrtnost in obolevnost zaradi vnovične možganske kapi v prvih dveh letih po prvi kapi,
3. vsem bolnikom po preboleli možganski kapi omogočili sekundarno preventivo.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd