Zdravljenje multiple skleroze

Za kakovostno življenje in daljše preživetje

Kot pri vsaki kronični bolezni je tudi zdravljenje multiple skleroze usmerjeno predvsem v dva cilja: v čim daljše preživetje, ki naj bo tudi kar najbolj kakovostno. Multipla skleroza je nepredvidljiva bolezen osrednjega živčevja, pri kateri pride do uničenja mielina oziroma zaščitne izolacijske ovojnice, ki obdaja živčna vlakna v osrednjem živčevju. Ko poškodba okrne komunikacijo med živčnimi celicami v osrednjem živčevju, nastopijo simptomi multiple skleroze.

Pestri in raznoliki znaki


Ti so zelo pestri in raznoliki, predvsem pa se od bolnika do bolnika razlikujejo. Pozorni moramo biti na izčrpanost ali utrujenost, zamegljen vid na enem ali obeh očesih, šibkost ene ali obeh nog, omrtvelost in mravljinčenje na obrazu, rokah, nogah ali trupu, omrtvelost okoli prsnega koša ali trebuha, mravljinčenje, ki se pojavi pri upogibu vratu naprej, togost mišic, omotico in dvojen vid, nerazločno govorjenje ter na izgubo nadzora nad mehurjem.

Diagnoza


Vzrok za multiplo sklerozo še zdaj ni povsem jasen, sklepajo le, da gre za splet okoljskih in genetskih dejavnikov. Zaradi zapletenih in raznovrstnih simptomov jo je težko diagnosticirati. Običajno je to možno šele po podrobni klinični anamnezi in opravljenem natančnem nevrološkem pregledu in slikanju možganov z magnetno resonanco (MR), ki pokaže morebitne poškodbe mielina.

Diagnozo je sicer moč postaviti že po prvem napadu, ki daje slutiti multiplo sklerozo, vendar sta za diagnostično zanesljivost potrebna dva specifična znaka: bolezen mora biti z MR potrjena v več delih osrednjega živčevja ter v presledku vsaj enega meseca se mora dvakrat ločeno ponoviti.

Včasih se lahko pojavi tako imenovan klinično izoliran sindrom oziroma en sam dogodek, ki sicer daje slutiti oziroma nakazuje proces demielinizacije, a ga ne spremlja noben drug kliničen znak ali simptom. Če se to zgodi, lahko ta človek tudi dejansko zboli za multiplo sklerozo, ni pa nujno. Če klinično izoliran sindrom spremljajo možganske lezije, značilne za multiplo sklerozo, obstaja velika verjetnost za nov nevrološki dogodek in s tem za diagnozo klinično zanesljive multiple skleroze v nekaj letih.

Po nekaterih raziskavah so kar pri 85 odstotkih ljudeh, ki po prvem kliničnem dogodku niso dobili nobenega zdravljenja, v naslednjih dveh letih postavili klinično diagnozo multiple skleroze. To dokazuje, kako pomembno je zgodnje zdravljenje tudi pri tistih bolnikih, ki imajo veliko tveganje za razvoj multiple skleroze.

Članek se nadaljuje »


Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki