Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Lakunarna možganska kap

prim. doc. dr. Bojana Žvan, nevrologinja
prim. doc. dr. Bojana Žvan, nevrologinja (Foto: Diana Anđelić)

Nevrološke okvare

Možganska kap se praviloma pokaže z bolj ali manj opaznimi nevrološkimi okvarami, ki jih bolnik dobro občuti in vsi v okolici kmalu opazijo. Nenadne motnje v govoru, težave z gibanjem, zategnjenost polovice obraza in delna ohromelost telesa spadajo med najopaznejše znake, ob katerih je treba nemudoma ukrepati. Kap ima pogosto predhodnico, ki jo zdravniki imenujejo TIA (tranzitorna ishemična ataka ali prehodni ishemični napad), pri kateri nevrološki znaki izzvenijo najpozneje v 24 urah.

Obsežno možgansko kap je kljub predhodni TIA težko napovedati, zato sodi vsaka TIA med urgentna stanja v medicini. Če v takšnih primerih hitro ukrepamo, lahko preprečimo kar 80 % velikih ali usodnih možganskih kapi. Ljudje pa pogosto ne opazijo znakov tako imenovane tihe možganske kapi, med katerimi je najpogostejša lakunarna kap.

Kot pravi prim. doc. dr. Bojana Žvan, nevrologinja z UKC Ljubljana, je vzrok za nepoznavanje tovrstnih kapi v javnosti verjetno predvsem v tem, da je klinična slika v začetku povsem neizrazita in jo lahko v zgodnjem obdobju dokažejo samo s slikovnimi diagnostičnimi preiskavami (računalniško tomografijo – CT in magnetno resonanco – MR možganov).

Običajno gre pri tihih kapeh za drobne možganske infarkte, redkeje pa so lahko prisotne tudi drobne možganske krvavitve. Nastopijo lahko v vseh možganskih režnjih, toda če ne prizadenejo pomembnih funkcijskih centrov, jih je še toliko težje prepoznati. Pogosto se tiha kap v zatilnem režnju izkazuje kot motnja vida, kot slaba orientacija v prostoru, neprepoznavanje predmetov s tipom ali vidom, neprepoznavanje znanih obrazov in podobno, česar pa človek niti ne zazna oziroma znakov ne pripiše majhni kapi.

Lakunarni infarkti – najpogostejše tihe kapi
Kot smo že napisali, je najpogostejša oblika tihe kapi lakunarni infarkt. Največkrat nastopi zaradi obolelosti in prizadetosti najmanjših možganskih arterij – arteriol, seveda pa je lahko tudi posledica okvare večjih arterij. Ko se arteriole zamašijo, se na slikovnih diagnostičnih posnetkih vidijo kot drobne luknjice. Ti infarkti se lahko sočasno pojavijo v več delih možganov. Največkrat diagnozo postavijo šele takrat, ko se pri bolniku že pokažejo nevrološki izpadi ali če se kažejo kot TIA in pride na pregled v bolnišnico. Šele s slikovnimi diagnostičnimi preiskavami kot sta CT in MR, odkrijejo te tihe kapi.

Zlasti pri lakunarnem infarktu je sčasoma vse opaznejše napredujoče upadanje kognitivnih, intelektualnih funkcij, kar pomeni, da se razvija vaskularna ali žilna demenca. Kot pravi sogovornica, lahko takrat posumimo na lakunarne kapi, to pa zahteva celotno diagnostiko.
Kadar je tihih kapi veliko in se številne lezije začnejo seštevati, pride do izpada višjih živčnih dejavnosti. Posledično so motnje govora izrazitejše, izgovarjava je nejasna, hoteni gibi so nenatančni, hoja je nekoordinirana, pešajo čutila, zlasti za otip, vse očitnejša pa je tudi demenca.

Vzroki jasni
Vzroki za tihe kapi, tudi za lakunarno, so zelo jasni, in čeprav ste zanje slišali že ničkolikokrat, jih bomo našteli še enkrat. Starost je dejavnik, ki je resda na prvem mestu, vendar je edini, na katerega ne moremo vplivati. Na vse druge v večji ali manjši meri lahko. Glavna krivca sta predvsem povišan krvni tlak in kajenje, poleg njiju pa še sladkorna bolezen.

 Vsi trije dejavniki močno okvarjajo večje in manjše žile ter povzročajo številne srčno-žilne in možgansko-žilne zaplete, vključno s kapjo. Med vzroki je vsekakor treba omeniti še atrijsko fibrilacijo oziroma nehoteno trepetanje srčnih preddvorov; to utegne povzročiti nastajanje strdkov v srcu, ki lahko kadarkoli odletijo v možgane in tam zamašijo katero od žil, to pa pomeni kap. Kako razsežna bo, je seveda odvisno od velikosti strdka in s tem žile, ki jo je strdek zamašil, ter centra v možganih, v katerem se je zamašila žila.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

demenca , možganska kap , cvi , tia , ohromelost , tranzitorna ishemična ataka , možganski infarkt , cerebrovaskularni insult , lakunarna kap , tiha kap , povišan krvni tlak

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.