Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ko se v glavi bliska

prof. dr. Tomaž Pogačnik, dr. med., spec. nevrolog
prof. dr. Tomaž Pogačnik, dr. med., spec. nevrolog (Foto: Diana Anđelić)

Migrena

Glavobol je eden od najpogostejših človekovih spremljevalcev in redki so srečneži, ki ga v življenju niso občutili niti enkrat. Vseeno je zanimivo, da kljub njegovi moči, pogostosti in neprijetnostim, ki jih povzroča, kadar se pojavi, med ljudmi ne velja za težavo, ki bi bila vredna večje pozornosti. Ljudje, ki trpijo zaradi glavobolov, nadlogo razmeroma kmalu vzamejo za del življenja in se - bolj ali manj uspešno - naučijo z njim živeti.
Glavobol lahko spremlja številne bolezni, zato vedno zahteva strokovno obravnavo in pristop, pravi prof. dr. Tomaž Pogačnik, dr. med., specialist nevrolog, svetnik in poslovni direktor Nevrološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani. "Glavobol ni en sam, ampak jih poznamo več vrst, na njihov nastanek pa vplivajo različni mehanizmi in vzroki. Od leta 1988 glavobole razvrščamo po metodologiji," razlaga sogovornik, "ki jo je predlagalo Mednarodno združenje za glavobol (IHS). To posamezne vrste primarnih glavobolov razvršča glede na znake in simptome, ki jih opiše bolnik, sekundarne glavobole pa glede na vzrok. Največ ljudi trpi zaradi dveh vrst primarnega glavobola: tenzijskega in migrenskega."

Kaj je migrena?

Migrena je prehodna in ponavljajoča se živčno-žilna motnja, ki jo bolnik občuti kot zmeren ali intenziven glavobol, običajno omejen na eno stran glave. Poleg bolečine so največkrat prisotni tudi slabost, bruhanje in preobčutljivost na svetlobo in zvok (foto- oziroma fonofobija). Značilno je, da telesna dejavnost bolečino še poslabša.

Migrena prizadene razmeroma veliko ljudi. Po tujih epidemioloških študijah, opravljenih v ZDA, jo ima 18 odstotkov žensk in 6,5 odstotka moških, kar v celotni populaciji znaša dobrih 12 odstotkov. Migrena je bolj razširjena v severnih kot v južnih državah. Največja težava migrenskih napadov je, da močno posegajo v kakovost bolnikovega življenja v času napada in neposredno po njem. Bolniki so omejeni pri opravljanju vsakdanjih gospodinjskih opravil, njihova storilnost je nižja, okrnjeno je njihovo družabno in družinsko življenje. V ZDA so izračunali, da zaradi izgubljenih delovnih dni zaradi migrenskih napadov država porabi ali izgubi skoraj osem milijard dolarjev na leto, še enkrat toliko pa gre na račun zmanjšane delovne storilnosti in za zdravljenje.

Migrena se lahko pojavi kadarkoli v življenju. Imajo jo lahko že majhni otroci, najstniki ali odrasli. Tudi pogostost in trajanje napadov sta zelo individualna, saj ima lahko nekdo le nekaj napadov v življenju, spet drugega pa mučijo vsak mesec.

Preden gre glava v primež

Značilen migrenski napad se razvija postopoma in ga delijo na štiri faze. Kot pravi dr. Pogačnik, se začne s tako imenovano prodromalno fazo, ki ji sledi avra, nato migrenski glavobol, temu pa obdobje okrevanja.

Prodromalna faza se pojavi pri približno 40 odstotkih bolnikov in sicer do 24 ur pred nastopom glavobola. Simptomi so takrat še nespecifični in neizraziti, zato jih bolniki pogosto sploh ne zaznajo. Pri pogovoru z zdravnikom bolniki navajajo, da se je njihovo razpoloženje spremenilo, postali so vzdražljivi, vse bolj žejni in teknila jim je določena vrsta hrane.

Faza avre, ki se pojavlja pri 15 do 18 odstotkih bolnikov z migreno, traja krajši čas, običajno ne več kot eno uro. Za to fazo je značilno, da bolnik zaznava različne vidne, čutne in motorične simptome, ki se pojavijo približno eno uro pred nastopom glavobola. Učinek avre izzveni praviloma pred nastopom glavobola. Po nastanku in trajanju poznamo značilno avro, prolongirano in nenadno avro. Pri tipični avri bolnik postopno zazna vidne motnje, ohromitev po polovici telesa, mravljinčenje ali kombinacijo obojega. Bolniku se pred očmi prikazujejo iskrice, bleščeča svetloba, packe, cikcakaste črte, lahko pride celo do izpada dela vidnega polja na enem ali obeh očesih. Pri nekaterih bolnikih pride celo do začasne slepote. Pri mlajših bolnikih niso redke kognitivne motnje, ki se odražajo s težavami pri branju, zbranosti, pisanju ...Tipična avra traja od 5 minut do 1 ure, nato sledi faza glavobola.

Če avra traja več kot eno uro, govorimo o prolongirani avri. Pri nenadni avri se v nekaj minutah, tik pred nastopom glavobola, pojavijo nevrološki simptomi. Ker so znaki in simptomi nenadne avre zelo podobni znakom prehodnega ishemičnega napada (TIA), ki lahko naznanja možgansko kap, tak bolnik sodi v zdravniško oskrbo, da zdravnik izloči možnost sekundarnega glavobola in s tem možnost organske okvare.

Faza glavobola traja od 4 do 72 ur in se pojavi takoj po avri. Glavobol je najtežji simptom migrene. Večinoma narašča postopno in doseže vrh v pol do eni uri. Pojavlja se kot zelo huda bolečina, ki jo običajna telesna dejavnost še poslabša. Bolniki navadno opisujejo bolečino kot pulzirajočo. Glavobol se večinoma pojavlja na eni strani glave, vendar to ni pravilo. Lahko se pojavi na obeh straneh, tudi na čelu in obrazu. Če se pojavi v taki obliki, jo lahko zdravnik tudi spregleda. Bolniki v tem obdobju večinoma počivajo.

Med glavobolom je bolnikom pogosto slabo, bruhajo, ne prenašajo posameznih vrst hrane in pijače, lahko so zaprti ali imajo, nasprotno, drisko. Motita jih svetloba in zvok, so razdražljivi, utrujeni, imajo vrtoglavico, zlasti, ko vstanejo.
V postdromalni fazi (po glavobolu) je večina bolnikov izčrpanih, utrujenih in slabega razpoloženja, so pa tudi primeri, ko so bolniki prav evforični. Ko napad dokončno mine, bolnik do naslednjega napada nima težav.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravljenje , glavobol , migrena , avra , migrenski napad , sekundarni glavobol

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

20. 12. 2014 16:38:39
Pa smo zopet pri B kompleks Vitaminih!