Spanec je žganec

asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med.
asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Spanje je pomembno

Spanje je za človeka zelo pomembno. Prespimo tako rekoč tretjino življenja in če bi se spanju skušali zavestno odreči, bi kmalu zboleli. Dober, trden spanec je nadvse pomemben za kakovost našega življenja; ni pomembno, kako dolgo spimo, pomembneje je, kako trdno, predvsem pa, kako dobro si med spanjem odpočijemo. Zato seveda ni nenavadno, da se je okrog spanca in njegove kakovosti razvila prava znanost, ki jo podpira cvetoča industrija.

Spanje imamo za eno od najbolj samoumevnih in naravnih stvari v življenju, saj nas biološki ritem budnosti in spanja spremlja vse od rojstva. Menjave stanja zavesti, budnosti in spanja, so povezane z menjavo dneva in noči. Obe obdobji se približno ujemata z dolžino dneva oziroma noči, tej izmenjavi pa pravimo cirkadiani ritmi.

Ne menjavata pa se samo budnost in spanje; vmes se v telesu dogajajo še druge spremembe: spreminjajo se tudi telesna temperatura, srčni utrip in krvni tlak, ki je med spanjem nižji. Z menjavo biološkega ritma so povezani tudi izločanje hormonov, odvajanje, presnova, občutek lakote in ne nazadnje tudi sposobnost za delo in druge dejavnosti. S cirkadianim ritmom je povezanih več kot sto telesnih funkcij.

Spimo dovolj?
Ljudje za normalno dnevno dejavnost potrebujemo dovolj spanja. Koliko ga je dovolj? Razlage in mnenja o tem se zelo razlikujejo. Če odmislimo dojenčke, ki verjetno še edini spijo po svojem notranjem ritmu in si (tudi edini lahko) vzamejo prav toliko spanca, kot ga potrebujejo, so priporočila praviloma takšna: za predšolske otroke dvanajst ur, kamor je vštet tudi dnevni počitek, za šolske otroke pa od osem do deset ur.

Odrasli naj bi spali "le" osem ur na dan, s starostjo pa se potreba po spanju pogosto še zmanjša. Seveda so povsod možne izjeme. Vsi se spominjamo zgodb o Napoleonu, ki naj bi menda potreboval le štiri ure spanja na noč, da je lahko čez dan zbrano načrtoval svoje vojaške pohode. Četudi bi si ob današnji naglici in kroničnemu pomanjkanju časa veliko ljudi želelo doseči takšen ritem, to v resnici uspe le redkim, predvsem ljudem, ki so v najglobljem stiku s svojo notranjostjo in ki obvladajo posebne tehnike notranjega umirjanja, meditacije in joge.

Zmeden spanec
Včasih so ljudje hodili spat "s kurami" ter bolj upoštevali naravni ritem dneva in noči. Toda roko na srce, to je bila v veliki meri posledica težkega kmečkega dela, zaradi katerega so bili ljudje utrujeni in so si zvečer želeli le še v posteljo. Povrhu so bili v času pred elektrifikacijo petrolej in sveče dragi, zato so se ljudje, ko se je zvečerilo, pač odpravili spat. Do prvega jutranjega svita.

Zdaj se temu marsikdo le še nasmehne. Elektrika nam je omogočila bedenje pozno v noč, zato so se naše navade krepko spremenile. No, seveda je imela pri tem nekaj besede tudi industrijska in tehnološka revolucija. Spat hodimo ob najrazličnejših urah, neredko brez pravega reda in ritma. Pa je to za organizem dobro – ali pa je koristneje, če spanec sledi naravnemu ciklusu dneva?

Kot pravi asist. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. in specialistka za motnje spanja z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana, je za organizem vsekakor bolje, če se ves čas drži enakega ritma budnosti in spanja.

Članek se nadaljuje »


Vojko Kanič

prim. doc. dr. Vojko Kanič dr. med. spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine

Postavi vprašanje

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki