Migrena: K zdravniku, ko zmanjka zdravil

  • MJS
  • ponedeljek, 09. november 2009
(Foto: Jupiterimages)

Migrena je neprijetna težava, ki pa je zdaj že dobro obvladljiva, saj obstajajo zelo učinkovita zdravila, ki glavobol ob migrenskem napadu omilijo ali celo povsem preprečijo. Glavobol le redko sodi v obravnavo specialista; večinoma ga vodijo splošni zdravniki oziroma zdravniki družinske medicine, kot se imenujejo po novem.

Čeprav je migrena zelo razširjena, saj zaradi nje trpi po ocenah približno dvanajst odstotkov populacije, veliko ljudi ostane brez diagnoze. To je predvsem posledica dejstva, da se ne odpravijo k svojemu zdravniku, pravi doc. dr. Janko Kersnik, dr. med., specialist družinske medicine iz Zdravstvenega doma v Kranjski Gori in predavatelj na Katedri za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani.

Glavobol nujno zlo

"Glavobol je zdaj že tako razširjen, da bi le stežka našli človeka, ki ga ne bi imel vsaj enkrat v življenju," razlaga sogovornik. "Ljudje ga preprosto vzamejo kot del življenja in se z njim sčasoma sprijaznijo, tako kot, denimo, z bolečinami v križu." Po njegovih izkušnjah bolniki z migrenskimi napadi le redko pridejo k zdravniku samo zaradi migrene. "Največkrat se k zdravniku odpravijo zaradi drugih zdravstvenih težav. Šele med pogovorom nato povejo, da jih tarejo tudi glavoboli."

Samodiagnosticiranje zelo razširjeno

"Nič manj pogosti niso niti primeri," nadaljuje dr. Kersnik, "ko bolniki pridejo v ordinacijo samo zato, da jim zdravnik predpiše želena zdravila, za katera so izvedeli od prijateljev, znancev ali sorodnikov s podobnimi težavami. Prav v tem se pogosto skriva največji problem. Bolniki namreč jemljejo zdravila, ki niso namenjena za zdravljenje njihovega tipa glavobola. Običajen potek tovrstnega zdravljenja je, da bolniki od drugih s podobnimi težavami dobijo zdravila, ki jih potem jemljejo po potrebi in si torej sami predpisujejo terapijo.

Zdravila med seboj tudi mešajo in jih odmerjajo po občutku, kar je dolgoročno lahko tudi nevarno. Zlasti nevarni so lahko nesteroidni antirevmatiki, ki imajo močne neželene učinke na prebavilih in ledvicah. Če jih jemlje človek, ki ima že sicer težave z želodcem, lahko povzročijo krvavitve iz prebavnega trakta ali ulkus. Druga nevarnost samodiagnosticiranja in samozdravljenja je, da nenadzirano jemanje analgetikov sčasoma izgubi učinek. Bolnik potrebuje vse večje količine zdravil, ki lahko povzročajo glavobol zaradi pretiranega jemanja analgetikov. Začarani krog je sklenjen."

Članek se nadaljuje »


Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki