Tudi otroci niso imuni na glavobol

Migrena

Naj se sliši še tako nenavadno, toda zaradi migrenskega glavobola lahko trpijo tudi dojenčki in predšolski otroci. Kot pravi mag. Matevž Kržan, dr. med., specialist nevrolog z Oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani, število otrok z glavobolom, ne le z migrenskim, nenehno narašča. Otrok in mladostnikov z migrensko obliko glavobola naj bi bilo od 2,7 do 10 odstotkov. Leta 1994 sta prim. dr. Ravnik in dr. Lonec Pogačar v skupini 904 šolarjev ugotovila, da jih je 88 odstotkov že doživelo glavobol. Skoraj petina je imela ponavljajoče se glavobole od enkrat do trikrat na mesec. Za migreno je trpelo 4,6 odstotka šolarjev.

snovni mehanizem nastanka migrene je pri otrocih najverjetneje enak kot pri odraslih. V strokovni literaturi so opisani enaki sprožilci glavobola. Med njimi je tudi stres, ki ni redek pojav ne doma ne v šoli. Migrena pri otrocih, razlaga sogovornik, lahko poteka zelo podobno kot pri odraslih, pogoste pa so posebnosti. Trajanje glavobola je običajno krajše; traja od 2 do 4 ure, včasih je celo krajši. Glavobol je pogosteje prisoten obojestransko. Kot pri odraslih se bolečina stopnjuje med telesno dejavnostjo ali igro. Avra je prisotna pri približno tretjini migrenskih glavobolov pri otrocih in mladostnikih.

Periodični migrenski ekvivalenti

Migrena v otroškem in mladostniškem obdobju pogosteje poteka v zabrisani obliki, s samo nekaterimi značilnostmi. Poznamo tudi migrenske ekvivalente ali migrene brez glavobola. To je skupina redkih kliničnih sindromov, ki se kažejo z nenadnim pojavom težav, povezanih z draženjem vegetativnega živčevja, potekajo pa brez glavobola. Tako poznamo: trebušno migreno, ciklično bruhanje, nenevarni paroksizmalni vertigo, paroksizmalni tortikolis in izmenično hemiplegijo otroške dobe.

• Trebušna migrena: zanjo so značilne ponavljajoče se bolečine v trebuhu, ob katerih otrok lahko tudi bruha. Včasih otrok samo bruha, ne da bi pri tem čutil tudi bolečine (ciklično bruhanje). Kot pravi dr. Kržan, je nevrološki status teh otrok brez posebnosti, med posameznimi napadi pa so brez težav.
• Nenevarni paroksizmalni vertigo: s tem izrazom označujejo kratke in občasne motnje v ravnotežju, ki jih spremljata strah in/ali bruhanje. Tudi tukaj nevrološki pregled ne pokaže posebnosti. Težave izzvenijo nenadoma, tako kot so se pojavile. Pogostejše so v predšolskem obdobju.
• Izmenična hemiplegija otroške dobe: začne se že v dobi dojenčka. Zanjo so značilni ponavljajoči se napadi ohromitve po eni strani telesa, ki jih občasno spremljajo nehoteni gibi udov. Pogoste so nevrološke posledice.

Diagnoza je včasih težko postaviti

Tako kot pri odraslih tudi pri otrocih zdravnik postavi diagnozo na osnovi opisa težav. Včasih so potrebne dodatne preiskave, s katerimi izključijo možnost organskega vzroka glavobola. Laboratorijskega testa ali slikovne metode, ki bi bila diagnostična za migreno, ni. Ker je pri zelo majhnih otrocih opis včasih nezanesljiv, se zdravnik zanaša predvsem na to, kar povedo starši, pravi dr. Kržan. V primerih, ko otrok ne zna dobro opisati težav, mora biti zdravnik pozoren na spremembe v njegovem vedenju. Otroci z glavobolom so lahko pretirano umirjeni ali nemirni, živahni in nagajivi, lahko jokajo, praviloma se tudi držijo za glavo ali jo tiščijo k hladnim predmetom. Zdravnik mora biti pozoren tudi na morebitno bruhanje in/ali pomanjkanje téka.

Zdravljenje omejeno

Za zdravljenje migrene so danes na voljo zelo dobra in učinkovita zdravila, ki migrenski napad lahko znatno omilijo ali celo preprečijo, če jih bolnik jemlje po zdravnikovih navodilih in ob pravem času. Žal to pogosto velja le za bolnike, ki so starejši od osemnajst let. Pri nas večina zdravil, ki so v rabi za zdravljenje migrenskega glavobola, ni registrirana za dajanje mlajšim od šestnajstega, pogosto celo do osemnajstega leta. Nekatere oblike triptanov, ki so novejša in dokazano najučinkovitejša zdravila za migreno, so v tujini registrirane tudi za otroke od dvanajstega leta naprej (na primer nosno pršilo).

Otroški nevrologi si prizadevajo, pravi dr. Kržan, da bi bila ta zdravila dosegljiva tudi v Sloveniji, ker bi tako lahko ustrezno pomagali večjemu številu otrok in mladostnikov, ki jih mučijo migrenski glavoboli. Zdaj si morajo pomagati z nesteroidnimi protibolečinskimi zdravili (pogosteje paracetamol, naproksen in ibuprofen), katerih učinkovanje je manj ciljano in včasih sploh ne pomagajo. Vzeti jih je treba takoj ob začetku glavobola. V primeru zelo pogostih in hudih glavobolov se odločijo za preventivno dajanje zdravil (denimo propranolola).