Alzheimerjeva bolezen: Velika obremenitev svojcev in negovalcev

  • MJS
  • ponedeljek, 09. november 2009
(Foto: Shutterstock)

Alzheimerjeva bolezen je progresivna, kar pomeni, da se bolnikovo stanje neizogibno slabša. To je še posebno izrazito, če bolnik ni deležen zdravljenja. V najzgodnejši fazi bolezni, ko se bolnik še zaveda svojega stanja, je večinoma sposoben skrbeti zase in razmeroma varno živi sam. Pozneje, ko bolezen napreduje, je opaznih vse več simptomov ter vedenjskih in psihičnih sprememb. Bolnik potrebuje vse pogostejši nadzor, ki v močno izraženem stadiju pomeni 24-urno oskrbo.

Skrb za bolnika z blago ali zmerno alzheimerjevo boleznijo praviloma prevzamejo sorodniki, pravita asist. mag. Aleš Kogoj, dr. med., specialist psihiater s Psihiatrične klinike v Ljubljani, in Branka Mikluž, medicinska sestra z iste klinike. Običajno je to zakonski partner ali odrasel otrok. Skrb za bolnika z alzheimerjevo boleznijo je izredno naporna in močno poseže v življenje bolnika in svojcev. Zahtevnost nege in skrbi se spreminja in je odvisna od faze bolezni ter vedenjskih in psihičnih sprememb, ki se pojavljajo pri bolniku.

V začetnem obdobju sta pomembna predvsem spodbuda in nevsiljivo usmerjanje v različne dejavnosti. Pomembna naloga svojcev in vseh, ki skrbijo za bolnike, je, da jim omogočijo pregled pri zdravniku. Bolniki se tega pogosto otepajo. Nič manj težavno ni prepričati bolnika, da opusti vožnjo avtomobila. Mag. Kogoj pravi, da je zaradi varnosti - splošne in bolnikove - priporočljivo oceniti bolnikovo sposobnost vožnje. Potreben je tudi nadzor nad denarjem; če bolnik izgubi občutek zanj, ga porablja povsem iracionalno, poleg tega pogosto nima občutka za vrednost posameznih stvari.

Napredovale faze


Pri zmerni alzheimerjevi bolezni je bolnik še sposoben poskrbeti zase, vendar imajo svojci z njim velike težave, ker začne tavati in begati, tako podnevi kot ponoči, ima zmeden ritem spanja, poleg tega se pojavljajo sumničenje, obtožbe in ponavljajoča se vprašanja. Ko kuha, utegne zamenjati sol za sladkor, pozabi lonec na prižganem štedilniku ... Ne spomni se več, ali ima otroke, ne prepozna svojega partnerja in sprašuje po umrlih starših ali prijateljih.Pri hudi alzheimerjevi bolezni se pojavljajo vedno nove vedenjske in psihične spremembe. Bolnik potrebuje vse več nege, saj ni več sposoben presoditi, kaj mora obleči, ne ve, kam mora nesti žlico, pozablja piti ... Blodnje, tavanje in beganje od doma tudi ponoči, kar v pižami ali spalni srajci in skozi okno, ki ga zamenja za vrata, depresivnost in vzkipljivost - vse to se še stopnjuje. Nepoučeni ljudje zaradi žaljivih besed, ki jih izreka bolnik, pogosto mislijo, da je hudoben.

Pokretnost otežuje skrb


Za svojce je takšno vedenje v resnici zelo naporno in obremenjujoče, saj je njihovo življenje kmalu povsem podrejeno skrbi za bolnika. Nego dodatno otežuje dejstvo, da je bolnik navadno zelo dolgo pokreten, pravita sogovornika. Ob nepokretnem bolniku svojci običajno lažje opravijo običajna dnevna opravila, medtem ko pokreten bolnik potrebuje nenehen nadzor, saj je njegovo vedenje bolj nepredvidljivo.
Čeprav so svojci pod izjemnim pritiskom in so obremenitve hude, je pomembno, da skušajo biti čimbolj umirjeni in prijazni. Vedenje in počutje negovalcev namreč zelo vpliva na bolnikovo počutje. Ta je v mirnem ozračju lažje vodljiv in obratno, jeza, nestrpnost in nejevolja se prenašajo na bolnika, ki lahko postane vzkipljiv, popadljiv in impulziven.
Članek se nadaljuje »


Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Vsi Viva strokovnjaki