Možganska kap

  • UR
  • ponedeljek, 09. november 2009
doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.
doc. dr. Bojana Žvan, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Vemo, da se med delovnim tednom ne spočijemo dovolj. Vemo, da imamo povišan krvni tlak, pa ne najdemo časa za obisk zdravnika. Vemo, da nam je telesna teža »ušla« iz nadzora. Premalo se gibljemo in preveč kadimo. Pogosto smo razdražljivi, utrujeni, muči nas glavobol. Vendar naštetim težavam ne posvečamo dovolj pozornosti. Tolažimo se z mislijo, da bodo minile. In da bomo »jutri« bolje poskrbeli za svoje zdravje, si vzeli čas, šli na sprehod in morda celo obiskali svojega zdravnika. Toda nekega jutra se nam lahko zgodi, da ne moremo vstati s postelje, niti spregovoriti.

V Sloveniji za možgansko kapjo vsako leto na novo zboli okoli 4000 bolnikov. Na lestvici umrljivosti dosega možganska kap od 21 do 23 odstotkov letno. To bolezen ima pri nas od 5 do 9 odstotkov ljudi na tisoč prebivalcev, precej bolje gre Skandinavcem, kjer ima možgansko kap manj kot 5 oseb na tisoč prebivalcev, slabše pa Rusom, kjer je takih oseb med 16 in 19. Pogostejša je v srednjih letih in pri starejših ljudeh.

Možganska kap je bolezen možganov, ki je posledica žilne okvare, zato jo uvrščamo med možgansko-žilne bolezni, ki so ene vodilnih vzrokov zbolevnosti in umrljivosti v svetu in pri nas ter prvi vzrok invalidnosti. Možganska kap ni ena, ampak je možganskih kapi več vrst: možganska kap brez kliničnih znakov, možganska kap z žariščnimi znaki, žilna demenca, subarahnoidna krvavitev in okvara možganov zaradi zvišanega krvnega tlaka. Pri možganski kapi brez kliničnih znakov gre za slučajno odkrito zaporo ali zožitev znotrajmožganskih arterij ali arterij v vratu ter dokazano okvaro možganov, ki je posledica motnje prekrvitve. Pri teh bolnikih se lahko sčasoma pojavijo pozabljivost, upočasnjeno gibanje, omotica in drugi znaki žilne demence.

Pri žariščni možganski kapi lahko govorimo o ishemični možganski kapi, ki je med vsemi možganskimi kapmi najpogostejša, o znotrajmožganski krvavitvi, pri kateri se žila razpoči, kri pa se razlije v možgane in uniči možgansko tkivo, in o tranzitorni ishemični ataki, pri kateri pride do prehodne žariščne nevrološke motnje žilnega izvora, ki se kaže kot klinični znak možganske kapi, vendar traja manj kot 24 ur. Glede na lokalizacijo pa možgansko kap delimo na karotidno, ki nastane zaradi zožitve ali zamašitve karotidne arterije, vertebrobazilarno, kjer gre za prizadetost vertebralnih arterij, in na lakunarno možgansko kap, ki nastane zaradi zamašitve drobnih možganskih arterij kjerkoli v možganih.

Uničujoča ateroskleroza

Vzrok za večino možganskih kapi pri starejših bolnikih je ateroskleroza, to je bolezen arterij odvodnic, ki z leti napreduje. Pojavlja se skoraj pri vseh ljudeh, osnovni vzrok bolezni pa še ni povsem znan. Razvoj ateroskleroze spodbujajo zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povečane maščobe v krvi, kajenje, nezdrava prehrana z veliko živalskih maščob in soli ter premajhna telesna dejavnost. Pomemben dejavnik tveganja je tudi prebolela  tranzitorna ishemična ataka ali prebolela možganska kap. »Pomemben vzrok so tudi srčne bolezni, zlasti srčno trepetanje, bolezni srčnih zaklopk in srčni infarkt. V teh primerih se v srcu tvorijo krvni strdki, ki po velikih žilah odvodnicah potujejo do možganov in tam zaprejo eno ali več možganskih žil. Pojav imenujemo srčna embolija.

Možganska kap se pri članih nekaterih družin pojavlja pogosteje in verjetno gre pri takih družinah za splet dednih dejavnikov in zdravju škodljivih razvad. Med vzroki za možgansko kap je na prvem mestu arterijska hipertenzija, oziroma povišan krvni tlak, ki ji pravimo tudi »tihi ubijalec«, saj se je ljudje ne zavedajo in ne zdravijo. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo leta 2000 v Sloveniji skoraj 50 odstotkov Slovencev hipertonikov, kar pomeni, da je imela skoraj polovica Slovencev zvišan krvni tlak,« je povedala specialistka nevrologije in vodja Centra za možgansko-žilne bolezni v Kliničnem centru Ljubljana, doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.. Možganska kap je pogostejša pri moških, kot pri ženskah, pri obeh spolih pa narašča s starostjo. Telesno je povezana z boleznijo venčnih srčnih žil in arterijsko boleznijo udov, saj se napredovala ateroskleroza pogosto pojavlja v več kot enem žilnem sistemu.

Članek se nadaljuje »


Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki