Sindrom nemirnih nog: Diagnostika

(Foto: Jupiterimages)

Jasna merila za diagnostiko

Pred začetkom zdravljenja sindroma nemirnih nog (SNN) mora biti jasno postavljena diagnoza. Zdravniku je v pomoč vprašalnik z diagnostičnimi merili, ki je preprost za uporabo in jasen, zdravniku pa služi kot vodnik pri odločanju o tem, ali ima nekdo SNN in torej potrebuje zdravljenje. Vprašalnik je razvila skupina mednarodnih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z motnjami gibanja in spanja, razlaga dr. Dušan Flisar, dr. med., specialist nevrolog iz Splošne bolnišnice Maribor.

Kot pravi sogovornik, je diagnozo razmeroma lahko postaviti, če so izpolnjena naslednja štiri merila: bolnik čuti neustavljivo nujo po gibanju in premikanju nog, počivanje stanje še poslabša, gibanje ali stanje ga (za kratek čas) izboljša, težave pa se vedno pojavijo zvečer, v mirovanju. Bolniki poročajo o neprijetnih občutkih, ki jih opisujejo kot mravljinčenje, bolečina, tiščanje, vročina, trganje, zbadanje, pekoč občutek v nogah. Te težave se pojavijo tudi, če mora bolnik dolgo mirovati, denimo med vožnjo z avtom ali letalom, a tudi v kinu ali gledališču.

Zdravnik postavi diagnozo po pogovoru z bolnikom, kar običajno zadošča. Pomembno je, da pri postavljanju diagnoze izloči sekundarne vzroke. Ti lahko na prvi pogled dajejo enako simptomatiko, podrobnejši pregled pa pokaže, da gre za kaj drugega. Pri periferni polinevropatiji, denimo, ima bolnik prav tako neprijetne občutke v nogah, ki pa jih premikanje nog ne ublaži.

Poleg tega so simptomi opazni tudi čez dan in ne zgolj v mirovanju, kot je značilno za SNN. Bolniki, ki so na nevroleptični terapiji, utegnejo občutiti notranji nemir, ki jih sili v gibanje, vendar je pomembna razlika v tem, da čutijo nemir v vsem telesu in ves dan, ne zgolj v nogah in zvečer. Antidepresivi lahko poslabšajo ali celo sprožijo SNN. SNN je možno zamenjati tudi z motnjami prekrvavitve spodnjih okončin, razlaga dr. Flisar. V tem primeru so težave izrazitejše v gibanju, v mirovanju pa prenehajo.

Osnovni diagnostični pregled

Vsak bolnik, pri katerem zdravnik zaradi značilnih simptomov posumi na SNN, bi moral opraviti osnovni nevrološki pregled že v ambulanti splošnega zdravnika. Pri tem mora zdravnik pogledati bolnikovo občutljivost na dotik in bolečino, moč mišic ter reflekse spodnjih okončin. S tem izključi polinevropatijo. Bolnika pošlje še na laboratorijske preiskave, kjer preveri vrednost sedimentacije, krvno sliko. zlasti raven krvnega sladkorja, sečnine in kreatinina, folne kisline in vitamina B12 ter feritina.
Če zdravnik ugotovi klinične znake polinevropatije, pošlje bolnika k nevrologu, ki običajno opravi še EMG zaradi potrditve diagnoze in razširjene laboratorijske preiskave zaradi ugotovitve vzroka bolezni.

Pomožna diagnostična merila

Ko je diagnoza postavljena, zdravnik uvede zdravljenje, če ima bolnik težave vsaj trikrat na teden. Zdravila prvega izbora so dopaminski agonisti (Mirapexin). Bolniki se praviloma na zdravljenje zelo hitro odzovejo in simptomi se znatno omilijo ali celo povsem izginejo. Prav odziv na zdravljenje je za zdravnika dobra orientacija pri tem, ali je pravilno postavil diagnozo. Če se namreč bolnik na zdravljenje ne odzove, je to znak, da je pravilnost diagnoze vprašljiva. 

V pomoč pri postavljanju diagnoze je tudi družinska anamneza (če je pozitivna), ter poročanje o periodičnih gibih nog med spanjem. To pomeni, da bolniki med spanjem krčijo noge in imajo nehotene gibe nog. Ti gibi se začnejo kot iztegovanje palca na nogi, ki se nadaljuje s krčenjem gležnja, v hujših primerih pa celo kolena in kolka. Ti gibi so praviloma nezavedni, vendar se lahko bolnik za kratek čas zbudi. Če je prebujanje ponoči pogosto, je posledično podnevi utrujen in neprespan, zaradi česar se težko zbere in ima težave na delovnem mestu.

Posledice sindroma nemirnih nog

Bolniki s sindromom nemirnih nog imajo zaradi ponavljajočih se težav številne posledice v vsakodnevnem življenju. Te se kažejo kot:

  • motnje spanja,
  • dnevni simptomi: utrujenost, pomanjkanje energije, zaspanost,
  • motnje razpoloženja: razdražljivost in v hujših primerih celo depresija,
  • senzorični simptomi.
Članek se nadaljuje »


Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki