Možganska kap: Ponovite stavek: danes je lep dan!

(Foto: Shutterstock)

Možganska kap je akuten dogodek, do katerega pride lahko zaradi dveh vzrokov: bodisi zaradi strdka, ki zamaši eno od žil v možganih (ishemična kap, zgodi se v nekako 80 odstotkih) bodisi zaradi razpoka katere od žil v možganih (hemoragična kap). Posledice kapi so zelo hude in težke, prizadenejo pa tako bolnika samega kot njegove svojce. S preprostim testom lahko tudi laik brez težav vsaj posumi, ali se srečuje s človekom, ki ga je pred kratkim zadela možganska kap.

Olijeva zgodba
55-letni Oli je bil na vodilnem položaju v službi in opravljal je zelo zahtevno delo. Načeloma je bil zdrav, imel je le nekoliko zvišan krvni tlak.  Ko se je sredi tedna vrnil z dela, je čutil nenavadno omotico, slabost, težko se je premikal. Četudi se mu je zdelo nenavadno, kljub vsemu ni poiskal zdravniške pomoči, ampak se je odpravil v posteljo. Zjutraj ni več mogel vstati. Bil je pri zavesti, zavedal se je vsega, le telo je odpovedalo poslušnost. Tokrat ni bilo več dvoma o tem, ali poklicati zdravnika ali ne.
K sreči je Oli v partnerski skupnosti in je njegova žena lahko takoj poklicala prvo pomoč. Ko je govorila z reševalci, ni znala povedati, kaj je, saj ni vedela. Tudi ni pomislila, da bi lahko mož utrpel možgansko kap. Operaterju na nujni pomoči je le povedala, da je mož negiben in po njenem mnenju potrebuje pomoč. Če bi poznala tri preproste načine, s katerimi lahko tudi laiki preverijo, ali je nekdo utrpel možgansko kap, bi lahko z večjo gotovostjo povedala, da naj rešilec pride čim prej. Prav hitro ukrepanje je pri možganski kapi namreč zelo pomembno.

Kasneje se je izkazalo, da je tudi Oli utrpel možgansko kap, ishemično. Po zdravljenju v bolnišnici in približno enoletni rehabilitaciji danes lahko hodi ob pomoči palice, govori počasneje in z nekaj več težavami, pri vsakodnevnih opravilih potrebuje minimalno pomoč. Zelo je dejaven v društvu bolnikov po možganski kapi, svojega dela pa ne opravlja več, ker ne zmore tempa, ki ga je to zahtevalo.

Pravzaprav Oli sodi v majhen krog srečnežev, ki so se po možganski kapi skorajda povsem vrnili v svoje prejšnje, normalno življenje. Majhen krog pravimo zato, ker podatki kažejo, da se po možganski kapi to zgodi le v približno tretjini vseh primerov. Tretjina bolnikov namreč za posledicami kapi umre, tretjina pa jih ostane huje prizadetih in potrebujejo trajno pomoč tudi pri najlažjih opravilih.

Kaj je možganska kap?

Možganska kap je akuten dogodek, do katerega pride lahko zaradi dveh vzrokov: bodisi zaradi strdka, ki zamaši eno od žil v možganih (ishemična kap, zgodi se v nekako 80 odstotkih) bodisi zaradi razpoka katere od žil v možganih (hemoragična kap). Posledice kapi so zelo hude in težke, prizadenejo pa tako bolnika samega kot njegove svojce. Posledice so odvisne predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno. Če je utrpela leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno. 

Kap lahko prizadene tako rekoč vsa področja življenja. Najpogosteje je prizadeto  gibanje, govor, čutila, a tudi kognitivni procesi, kot je mišljenje, spomin in čustvovanje. Zelo pogosta je tudi depresija.

Članek se nadaljuje »