Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Otroci z epilepsijo

Bolezen, ki zgrabi

Mojca je do vstopa v šolo obvladovala enaka znanja kot ostali otroci. Pri enajstih mesecih je shodila, hitro spregovorila, uporabljala kahlico in si zapomnila vse pesmice. V mali šoli je bila uspešna, pred vstopom v šolo je poznala že vse črke.

"V prvem razredu osnovne šole je sprva lepo napredovala, nato pa ji je zaradi napadov začelo primanjkovati moči. Zaradi zdravil je bila zelo utrujena, zaradi napadov (absence) pa je pri pouku težje sledila razlagi. Morda so jo v šoli preveč prepustili sami sebi in od nje zahtevali manj, kot je bila sposobna. Bili smo presenečeni, ko so nam ob koncu šolskega leta povedali, da ne bo napredovala v drugi razred.

Pri ponavljanju prvega razreda se ji je zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Pri pisanju so se ji tresle roke. Začela je grdo pisati, pozabljala in zamenjevala je črke, ki jih je prej dobro poznala. Pri branju je tožila, da se ji črke zlivajo skupaj in da slabo vidi, čeprav na zdravniškem pregledu niso potrdili nobenih težav z vidom.

Bila je zelo utrujena. Ponoči je spala po deset do dvanajst ur, večkrat na teden tudi popoldne po dve uri. Med poletnimi počitnicami se ji je zdravstveno stanje kljub večkratni menjavi zdravil znova močno poslabšalo; napadi so bili pogostejši.

V drugemu razredu je bila zelo utrujena in je težko razmišljala. S težavo je prepisovala s table, narek je bil pogosto neberljiv. Zaradi ponavljajočih pregledov v bolnišnici je velikokrat izostala od pouka. Pravo kombinacijo zdravil so ji našli na sredini drugega razreda. Njeno zdravstveno stanje se je začelo postopoma normalizirati, kar se je poznalo tudi v šoli.

Doma se z njo veliko trudimo in opažamo velik napredek glede na njene prejšnje učne zaostanke. Kljub vsemu včasih še vedno pride do blokade in takrat sploh ne more razmišljati. Zdaj Mojca obiskuje tretji razred osemletke. V šoli prejema dodatno individualno učno pomoč defektologinje; kot dolgotrajno bolnega otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja je usmerjena v redni osnovnošolski program s prilagojenim izvajanjem. Kljub vsemu, kar je že prestala, je še vedno vesela in otroško nasmejana deklica."

(Zgodba je resnična in je zapisana po pripovedovanju Mojčine mame.)

Epilepsija

... je nevrološka motnja. Njeno ime izvira iz grškega jezika (epilepsi pomeni napad; bolezen, ki zgrabi). Do epileptičnega napada pride zaradi previsoke vzdraženosti celic možganske skorje, ki se odzovejo z enakomernimi izbruhi električnih impulzov.

Bolezen je opisal že Hipokrat, ki je poudarjal, da epilepsija ni božja bolezen in da jo povzročajo bolezni ter okvare možganov. Kljub temu se je poimenovanje božjast dodobra prijelo, saj so ljudje verovali, da napade povzroča nekakšna povezanost z bogom, zato so do epileptičnih bolnikov gojili svojevrsten odnos. Enako neustrezno je poimenovanje padavica (vsi epileptični napadi niso enaki in tudi padci niso prisotni pri vseh).

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

otrok , šola , nevrologija , prva pomoč , epilepsija , absenca , epileptični napad , grand mal , nevrološke motnje , znaki epilepsije , božjast , petit mal

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.