Tlak povečuje možnost za kap

  • MJS
  • ponedeljek, 09. november 2009
(Foto: Diana Anđelić)

Možganska kap

Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi, takoj za boleznimi srca in rakom, in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih. Vsako leto zaradi nje umre najmanj 1,4 milijona ljudi. V Sloveniji vsako leto doživi možgansko kap približno štiri tisoč ljudi, poleg tega bolezen prizadene vse več ljudi. Bolezen je pogostejša pri starejših, saj so bolniki v povprečju stari nekaj nad 70 let, lahko pa prizadene tudi mlajše v srednji ali celo zgodnji aktivni dobi. Približno tretjina ljudi za posledicami kapi umre, tretjina jih po zdravljenju bolj ali manj uspešno okreva, tretjina pa jih vse življenje ostane invalidnih.

O možganski kapi govorimo, kadar je del možganov nenadoma hudo prizadet ali celo uničen, možganske funkcije pa so motene 24 ur ali dlje, zaradi česar lahko človek tudi umre. Vzrok možganske kapi je vedno žilne narave, pravijo strokovnjaki. Možgansko kap največkrat povzročita ishemični vzrok (srčna embolija, aterotromboza velikih arterij in arteriolopatija oziroma zamašitev majhnih žil) ter krvavitev.

Srčna embolija, pri kateri krvni strdki iz srca zamašijo žilo v možganih, največkrat nastopi ob motnjah srčnega ritma (fibrilacija preddvorov), srčnem infarktu ali pri ljudeh z umetnimi srčnimi zaklopkami. Pri ishemiji možganov se prekine krvni obtok, brez kisika pa možganske celice hitro odmirajo. Ko se to zgodi, del telesa, ki ga nadzira prizadeti del možganov, ne deluje več pravilno. Vzrok za možgansko kap je lahko tudi krvavitev. Ta je lahko subarahnoidna (razpok anevrizme) ali znotrajmožganska. Vzrok za znotrajmožgansko krvavitev je v prvi vrsti zvišan krvni tlak. Žile zaradi tega postanejo toge, erodirajo, na teh mestih se odlagajo najrazličnejši odpadni produkti. Žile lahko postanejo porozne in sčasoma popustijo, zaradi česar se začne krvavitev v možgane.

Napoveduje jo TIA

Doc. dr. Anton Grad, dr. med., pravi, da možgansko kap pogosto napovedujejo znaki prehodnega ishemičnega napada ali TIA (tranzitorna ishemična ataka). TIA povzroči krvni strdek, ki za krajši čas, največ 24 ur, zamaši možgansko arterijo. Znaki TIA trajajo torej kratek čas, hitro minejo, so pa zelo podobni znakom prave možganske kapi. Lahko govorimo o napovedani možganski kapi. Bolnik lahko občuti prehodno izgubo vida na enem očesu, vidi dvojno, lahko ima izpad vidnega polja po polovici, čuti prehodno ohromelost ene strani telesa in mravljinčenje, ima motnje govora in razumevanja ter slabše kognitivne sposobnosti. Takrat je potrebno zdravljenje dejavnikov tveganja, kakršni sta zdravljenje zvišanega krvnega tlaka in antiagregacijsko zdravljenje najpogosteje s 100 mg aspirina na dan.

Tako možganska kap kot znotrajmožganska krvavitev sta bolezni, ki zdravega človeka v trenutku spremenita v invalida. "Znaki so odvisni od lokalizacije možganske okvare," pravi, pri čemer kot najpogostejši znak omenja nenadno ohromelost leve ali desne polovice obraza in telesa, odpoved govora, motnje občutljivosti. "Redkeje občuti bolnik vrtoglavico ob dvojnem vidu, motnji koordinacije, negotovi hoji. Če gre za manjše možganske kapi, pri katerih je premer okvarjenega tkiva manjši od enega centimetra (lakunarni infarkti), bodo znaki takih kapi bolj raznoliki: ohromelost zgolj ene okončine ali zgolj motnja govora ali računanja itd. Pri znotrajmožganski krvavitvi bo imel bolnik vedno glavobol, bruhal bo in imel skaljeno zavest."

Na temelju teh znakov lahko zdravnik posumi na možgansko kap ali znotrajmožgansko krvavitev. Vendar dr. Grad poudarja, da zgolj z nevrološkim pregledom ne moremo razlikovati med njima, zato je potrebno računalniško tomografsko slikanje (CT). "To slikanje jasno pokaže razlike med njima. Če gre za možgansko kap, je možno z zdravilom (rekombinantni tkivni aktivator plazminogena) raztopiti strdek in tako pomembno zmanjšati možgansko okvaro. Vendar je treba to zdravljenje opraviti v prvih treh urah po nastopu znakov možganske kapi, zato je pomembno, da tudi laiki posumijo na možgansko kap in da takšen bolnik čimprej dobi zdravniško pomoč.

Večino bolnikov z možgansko kapjo ali z znotrajmožgansko krvavitvijo zdravimo v bolnišnici. Zdravljenje je vzročno (že omenjeno raztapljanje strdka), usmerjeno v preprečevanje zapletov, v zdravljenje dejavnikov tveganja za možgansko kap ali znotrajmožgansko krvavitev, kjer je na prvem mestu zvišan krvni tlak. Hkrati z zdravljenjem poteka rehabilitacija, ki obsega fizioterapijo, logopedsko obravnavo, delovno terapijo in socialno rehabilitacijo. Zdravljenje in rehabilitacija sta dolgotrajna in ne vedno uspešna. Večina bolnikov ostane trajnih invalidov, približno 20 odstotkov jih umre in skoraj enak je delež srečnežev, ki nimajo trajnih okvar. Pri nekaterih izginejo znaki okvare v manj kot v 24 urah. V takšnem primeru govorimo, da je bolnik utrpel tranzitorno ishemično atako ali TIA."

Članek se nadaljuje »


Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki