Ko se pred očmi zabliska

doc. dr. Bojana Žvan, dr. med.
doc. dr. Bojana Žvan, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Bolečina

Doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., ki je zaposlena na kliničnem oddelku za nevrologijo (SPS nevrološka klinika – KC v Ljubljani), je velika poznavalka glavobolov ter specialistka za njihovo diagnosticiranje in zdravljenje. Glavobol je namreč ena od najpogostejših bolečin, ki jo doživi kar 96 odstotkov Zemljanov. "Če ga želimo preprečiti ali pozdraviti, ne smemo zdraviti le bolečine, temveč moramo ugotoviti, od kod izvira oziroma kaj jo povzroča," je prepričana dr. Žvan. Včasih je dovolj, če se začnemo izogibati okoliščinam, ki nam najpogosteje povzročajo glavobol. Če to ne zadošča, je treba po pomoč k zdravniku.

"Glavoboli imajo veliko podob, ki nastanejo iz niza vzrokov, zato jih ni preprosto prepoznati, razvrstiti in uvrstiti v eno od skupin," pravi dr. Žvan. "Novi sistem razvrstitve iz leta 2003 obsega tri glavne dele, 14 skupin in 220 glavobolnih diagnoz, za katere so izdelani diagnostični kriteriji."

Primarni glavoboli nimajo organskega vzroka in so razvrščeni na osnovi kliničnih znakov, ker vzročna razvrstitev, zaradi nepojasnjenih mehanizmov nastanka in pomanjkanja objektivnih diagnostičnih testov, ni možna. Razvrstitev sekundarnih glavobolov temelji na osnovi vzrokov za njihov nastanek. Najpogostejša primarna glavobola sta migrena in glavobol tenzijskega tipa. Pri migrenskem glavobolu je vzrok motnja v delovanju različnih prenašalcev živčnih impulzov v osrednjem živčevju.

Pri glavobolu tenzijskega tipa se tem pridružujejo še psihični, mišični, žilni in hormonski dejavniki ter dejavnik okužbe. "Migrena je prehodna, ponavljajoča se živčnožilna motnja, ki se pojavlja v obliki migrenskih napadov, za katere je značilen zmeren ali intenziven glavobol, običajno lokaliziran na eni strani glave," je povedala. "Spremljajo ga slabost, bruhanje, preobčutljivost za svetlobo (fotofobija) in zvok (fonofobija). V času migrenskega napada se lahko pojavijo štiri jasno razmejena obdobja: premonitorno obdobje, obdobje avre, ter obdobji glavobola in umiritve."

Kaj lahko pri zdravljenju migrene naredi bolnik, nas je zanimalo. Dr. Žvan je odgovorila, da se lahko človek napadom migrene izogne ali jih zmanjša tako, da spremeni življenjski slog, pri tem pa upošteva deset nasvetov za bolnike z migreno:

1. Začnite voditi dnevnik glavobolov.
2. Temu, za kar menite, da pri vas povzroča glavobol, se začnite izogibati.
3. Poskrbite za dovolj spanja in se odpravite v posteljo vedno ob približno isti uri. Migreno lahko namreč sprožijo tudi spremembe v ritmu spanja.
4. Ukvarjajte se s športom in preživite čimveč časa na svežem zraku.
5. Skušajte živeti urejeno in uravnoteženo.
6. Ne jejte kampanjsko, marveč redno, torej vsaj tri obroke na dan, po možnosti ob istem času.
7. Naučite se reči ne. Ne dovolite, da bi vas prisilili delati stvari, ki jih ne želite.
8. Poskusite z vajami za sprostitev.
9. Ne preobremenjujte se in ne zahtevajte preveč od sebe.
10. Bodite potrpežljivi. Ne pričakujte preveč in prekmalu.

Obravnava bolnika z migreno naj ne bo zapletena, nadaljuje sogovornica. Bolnik mora pri zdravljenju sodelovati, zdravnik pa ga mora seznaniti z boleznijo in njenim potekom. Za optimalni učinek zdravljenja morata bolnik in zdravnik skupaj izdelati načrt, ki naj upošteva vpliv sprožilnih dejavnikov migrenskega napada. Zdravljenje temelji na sprostitvenih vajah, tehniki bioloških povratnih zank ali kombinaciji obeh metod, elektromiografskih tehnikah povratnih zank in kognitivni vedenjski terapiji. Terapevtske možnosti zdravljenja, kot so akupunktura, hipnoza, transkutana protibolečinska elektrostimulacija, manipulacija vratne hrbtenice in druge, so se izkazale za manj učinkovite. "Po ugotovljeni diagnozi običajno začnemo migreno zdraviti," pravi dr. Žvan. "Zdravljenje obsega dva dela: zdravljenje migrenskih napadov in preprečevanje ali profilaktično zdravljenje."

Članek se nadaljuje »


Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki