Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vloga družinskega zdravnika pri parkinsonovi bolezni

Ob sumu na parkinsonovo bolezen družinski zdravnik bolnika z napotnico, na kateri piše »hitro«, pošlje k nevrologu.
Ob sumu na parkinsonovo bolezen družinski zdravnik bolnika z napotnico, na kateri piše »hitro«, pošlje k nevrologu. (Foto: Shutterstock)

Ob vsakem sumu na parkinsonovo bolezen je družinski zdravnik prvi, h kateremu gre bolnik. Kot pravi Katarina Lahovnik, specialistka družinske medicine, simptomi včasih niso tako značilni, da bi lahko takoj postavil diagnozo.
 »Vsako tresenje ali tremor še ne pomeni parkinsonove bolezni. Obenem se 10 odstotkov bolnikov s parkinsonovo boleznijo nikdar ne trese, imajo pa težave z upočasnjenostjo, togostjo mišic in težave z ravnotežjem, zaradi česar so pri njih pogostejši padci. Poleg teh težav pa so lahko prisotni še številni nemotorični simptomi (zaprtje, slabši voh, depresija, bolečine v ramenih ali spodnjih udih, nemirne noge, pogosto uriniranje, depresija, spominske motnje …).
Ob sumu na parkinsonovo bolezen družinski zdravnik bolnika z napotnico, na kateri piše »hitro«, pošlje k nevrologu. Parkinsonova bolezen ni nujno stanje, a prav je, da bolnik s sumom na to bolezen na prvi pregled pri nevrologu ne čaka več kot tri mesece. Na napotnico osebni zdravnik zabeleži svoje ugotovitve, ostale bolezni, ki jih ima bolnik, in napiše, katera zdravila jemlje redno. Nekatera zdravila lahko povzročajo simptome, podobne parkinsonovi bolezni.


Zdravljenje uvede nevrolog

Zdravljenje z dopaminergičnimi zdravili vedno uvede nevrolog, ki lahko poda v izvidu mnenje o postopnem prilagajanju odmerka. Po navodilih nevrologa to izvede družinski zdravnik in nato spremlja bolnikov odziv na zdravljenje. Pošilja ga tudi na kontrolne preglede k nevrologu. Prav tako bolniku svetuje, kako si lahko lajša nekatere simptome, razlaga sogovornica in za primer navede počasno vstajanje, pitje zadostnih količin vode ter povijanje z elastičnimi povoji ob nihanju krvnega tlaka in vrtoglavice.

»Zaprtje lahko obvladuje z balastno prehrano, gibanjem, dovolj velikim vnosom tekočin, togost in bolečine v hrbtenici ublaži z razteznimi vajami, masažo in gretjem, slabše ravnotežje lahko krepi s posebnimi vajami za koordinacijo in ravnotežje, nespečnost pa se izboljša z dobro higieno spanja. Če ti ukrepi ne zadoščajo, lahko družinski zdravnik predpiše zdravila za lajšanje nekaterih simptomov parkinsonove bolezni,« razlaga dr. Lahovnik in doda, da družinski zdravnik upošteva še ostale bolezni, ki jih ima njegov bolnik, in skrbi, da med zdravili, ki jih že ima in na novo predpisanimi zdravili ni neželenih interakcij. Poleg tega tudi skrbno spremlja in zdravi vsa ostala obolenja, ki jih ima bolnik s parkinsonovo boleznijo.

Multidisciplinarna obravnava bolnika

Po besedah sogovornice je potrebno vsakega bolnika že takoj ob postavitvi diagnoze parkinsonova bolezen poslati k fizioterapevtu, da se bo naučil vaje za koordinacijo, ravnotežje, mišično moč in raztezne vaje. »Zelo priporočljivo je, da bolnik doma sam ali ob spodbudi svojcev te vaje redno izvaja. Fizioterapevt bo poskusil tudi popraviti nepravilni vzorec hoje, v vadbo pa bo vključil zunanje spodbude (glasbo, ploskanje, štetje, risanje črt, postavljanje poligonov …). Če ima bolnik težave na delovnem mestu ali z izvajanjem dnevnih aktivnosti, ga moramo napotiti k delovnemu terapevtu, ki ga bo naučil, kako si na delovnem mestu ali doma lahko prilagodi delovno okolje in kako naj izvaja dnevne aktivnosti. Svetoval mu bo tudi ustrezne pripomočke.

Bolnike, ki imajo težave z govorom in požiranjem, napotimo h kliničnemu logopedu, ki mu bo pomagal izboljšati izgovorjavo in obvladovati motnje požiranja. Vsak bolnik se mora tudi sam čim bolj truditi, da natančno izgovarja besede. Pri hranjenju si mora vzeti čas, da hrano dobro prežveči in je med požiranjem popolnoma osredotočen na pravilno požiranje hrane. Zato je bolje, če med hranjenjem ne govori, se smeji ali počne kaj drugega,« razlaga sogovornica in opozori na še eno zelo pogosto težavo, s katero se srečujejo ti bolniki. »Ob tako naporni, napredujoči, nevrološki bolezni se rade pojavijo različne psihične težave, ki jih lahko pomaga omiliti klinični psiholog s kognitivno-vedenjsko terapijo. Včasih tako obravnavo potrebuje tudi partner oziroma oba skupaj.«

Zdravljenje je v domeni nevrologa

Neprijetna stvarnost našega zdravstvenega sistema je, da imamo odločno premalo nevrologov, zato so čakalne dobe za prvi obisk in vse naslednje zelo dolge. Dostopnost do družinskega zdravnika je kljub vsemu lažja. Vendar pa družinski zdravnik ne more nadomestiti nevrologa, saj je dopaminergično zdravljenje v rokah nevrologa. Lahko pa družinski zdravnik v primeru postopnega slabšanja stanja in dolge čakalne dobe po telefonu ali elektronski pošti prosi bolnikovega nevrologa za nasvet glede prilagoditve dopaminergične terapije. Seveda mora dobro opisati klinično stanje in razložiti, katere težave so se poslabšale, kar je zelo zamudno in še ni standardna pot reševanja problemov, pojasnjuje sogovornica.

»Družinski zdravnik lahko samostojno lajša simptome bolezni in ob nenadnem poslabšanju stanja posumi na okužbo, dehidracijo ali morebitno poškodbo glave in bolnika napoti v bolnišnico. Vedno mora jasno napisati, da ima bolnik poleg na primer dehidracije in pljučnice tudi parkinsonovo bolezen. Taki podatki so zelo pomembni, saj bolniki s parkinsonovo boleznijo namreč ne smejo jemati določenih zdravil, zato je zelo pomembno, da vsakemu zdravniku, ki jim uvede novo zdravilo, vselej povedo, da imajo parkinsonovo bolezen.«

Pomen rednega gibanja

Za vse bolnike s parkinsonovo boleznijo je zelo pomembno, da se redno gibajo, gibanje pa naj bo strokovno vodeno in prirejeno prav zanje, saj običajni telovadbi že zaradi svoje počasnosti pogosto niti ne zmorejo slediti. Za vse bolnike je zelo primerna tudi zdraviliška rehabilitacija, težava pa je, ker so do nje upravičeni le redki, in sicer tisti, ki jim uvedejo kontinuirano zdravljenje z globoko možgansko stimulacijo ali zdravilo Duodopa oziroma če imajo prisotne še druga funkcionalno pomembna degenerativna obolenja, pojasnjuje dr. Lahovnik in dodaja, da bi to morali rešiti »sistemsko«, pregledno in ob soglasju stroke (nevrologov, fiziatrov) ter ZZZS. Nevrologi in fiziatri skušajo doseči zdraviliško zdravljenje za vse bolnike s parkinsonovo boleznijo, pri katerih lahko pričakujemo pomembno izboljšanje funkcionalnega stanja.«

Sicer pa v Termah Topolšica že več let organizirano teče poseben program za bolnike s parkinsonovo boleznijo, ki so ga zasnovali prim. Dušan Flisar, spec. nevrolog, Alenka Košir, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine in dr. Dušan Čelan, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine. Napisali so tudi utemeljitev potrebe po zdraviliškem zdravljenju in jo poslali na ZZZS. Takrat so, kot pravi sogovornica, posamezni bolniki s parkinsonovo boleznijo začeli prihajati v Terme Topolšica, kjer so (bili) deležni individualne fizioterapevtske in delovno-terapevtske obravnave, ročne masaže hrbtenice in nekaterih drugih fizioterapevtskih postopkov, ki jih zdravnik individualno določi glede na vrsto težav.

Tam imajo na voljo tudi brezplačno hojo s pohodnimi palicami, smejalno jogo, sprostitvene tehnike in vadbo v fitnesu. »Ta program je primeren skoraj za vse bolnike s parkinsonovo boleznijo, ker je individualno prilagojen glede na težave, ki jih ima bolnik. Kontraindiciran je le pri tistih, ki imajo resne psihične težave ali pa so zaradi močno napredovale bolezni nezmožni sodelovati na terapijah.

Svojci zelo pomembni v obravnavi bolezni

Za celostno obravnavo bolnikov in bolezni je zelo pomembna tudi podpora svojcev. »Svojce je potrebno ozaveščati in jih poučiti, da potrebuje njihov oboleli družinski član veliko podpore in tudi motivacije za vsakodnevno gibanje in izvajanje dnevnih aktivnosti. Morajo ga kar najbolj spodbujati, da čim več dnevnih aktivnosti opravi sam, pa čeprav počasi in s težavo. Seveda pa je le dobro poučen bolnik in svojec lahko učinkovito obvladujeta težave, ki jih prinaša parkinsonova bolezen,« pove dr. Lahovnik in za konec še pozove vse bolnike s parkinsonovo boleznijo in njihove svojce, naj se vključijo v Društvo Trepetlika, ki skrbi za poučevanje o parkinsonovi bolezni tako bolnikov kot svojcev in delno pomaga sofinancirati rehabilitacijo.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

parkinsonova bolezen

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.