Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ali uporabljamo 10 % možganov?

O delovanju možganov kroži veliko mitov, denimo ta, da uporabljamo samo deset odstotkov možganov. Tudi vi verjamete, da to drži?
O delovanju možganov kroži veliko mitov, denimo ta, da uporabljamo samo deset odstotkov možganov. Tudi vi verjamete, da to drži? (Foto: Shutterstock)

Človeški možgani so zaradi izjemnih sposobnosti in funkcij že od nekdaj deležni velike pozornosti znanstvenikov, vendar njihovega delovanja še zdaj ne poznamo v celoti, zato so še naprej zaviti v tančico skrivnosti. O delovanju možganov kroži veliko mitov, denimo ta, da uporabljamo samo deset odstotkov možganov. Tudi vi verjamete, da to drži?

Mit št. 1: Uporabljamo samo deset odstotkov možganov

Čeprav smo ga slišali že vsi, njegovo ponavljanje še ne pomeni, da je tudi resničen. To je urbana legenda, ki namiguje, da so naši možgani v resnici sposobni doseči še veliko več (večja inteligenca, posebne psihične sposobnosti, telekineza …). Navsezadnje, če lahko povsem običajne stvari počnemo z uporabo samo desetih odstotkov možganov, si lahko samo predstavljamo, kaj bi lahko dosegli, če bi aktivirali še preostalih 90 odstotkov.

Resnica je drugačna. Znanstveniki namreč vedo, da vsako območje možganov opravlja določeno funkcijo. Če bi mit o desetih odstotkih držal, nam v primeru poškodbe možganov sploh ne bi bilo treba skrbeti. Vemo pa, da lahko že poškodba drobnega dela možganov povzroči hude posledice na področju mišljenja in delovanja. S sodobnimi napravami so znanstveniki odkrili, da celotni možgani kažejo določeno raven delovanja – tudi takrat, ko spimo. V vsakem delu dneva torej uporabljamo domala vse dele možganov. Morda vas bo prepričal še naslednji podatek: možgani predstavljajo le tri odstotke telesne teže, uporabljajo pa kar dvajset odstotkov telesne energije. Bi res porabili toliko energije za borih 10 odstotkov?

Mit št. 2: Poškodbe možganov so trajne

Naši možgani so zelo ranljivi in se lahko poškodujejo zaradi bolezni, kapi, udarcev … Posledice so raznovrstne, od majhnih sprememb v razmišljanju do povsem onemogočenega delovanja. Poškodbe možganov niso mačji kašelj, vendar pa niso v vsakem primeru tudi trajne. V kolikšni meri se bodo posledice poškodbe zmanjšale, je namreč odvisno od tega, kateri del možganov je bil prizadet in kako huda je bila poškodba. Močan udarec v glavo lahko povzroči pretres možganov, od katerega si večina ljudi povsem opomore, možganska kap pa ima lahko za posledico trajne poškodbe. Možgani imajo posebno sposobnost, imenovano plastičnost, zato lahko tudi v primeru hudih poškodb, ki jih povzroči možganska kap, pozdravijo, če le oblikujejo nove nevronske povezave. Ob pomoči terapije je mogoče nekatere možganske funkcije preusmeriti na zdrava območja.

Mit št. 3: Ljudje so bolj »desni« ali bolj »levi«

Pogost je tudi mit, da je pri nekaterih ljudeh dejavnejša bodisi leva (ti ljudje naj bi bili bolj analitični, logični, matematično natančni in dobesedni) bodisi desna možganska polobla (ti ljudje naj bi bili bolj ustvarjalni, vizualni in naklonjeni umetnosti). Čeprav je res, da so nekatere funkcije bolj povezane z desno ali levo možgansko poloblo, nihče ni povsem »lev« ali »desen«. Dejstvo je, da naloge opravljamo bolje, če sta sočasno aktivirani obe možganski polobli, kar velja tudi za naloge, ki jih povezujemo z desno ali levo poloblo. Obe hemisferi namreč delujeta sočasno; če verjamemo popularni psihologiji in posplošeni delitvi na levo in desno, torej ne pokrijemo njunega intimnega odnosa.

Leva hemisfera je denimo specializirana za to, da zaznava zvoke, ki oblikujejo besede in sintakso, vendar pa nima monopola nad procesiranjem jezika. Desna hemisfera je v resnici občutljivejša za čustveni del jezika, saj prepoznava ritem govora in s tem povezan čustveni naboj. Zadnje raziskave torej kažejo, da možgani niso tako dihotomni, kot je veljalo doslej. Tudi sposobnost matematičnega mišljenja je največja takrat, ko sočasno delujeta obe možganski polobli. Nevroznanstveniki pravijo, da morata obe polovici delovati sočasno, če naj možgani uspešno opravljajo raznolike dejavnosti – ves čas komunicirata prek dela možganov, imenovanega kalozni korpus.

Seveda drži, da so nekatere funkcije locirane v eni ali v drugi možganski polobli, denimo jezik, logika, kritično in analitično mišljenje (logika v levi, pozornost, intuicija, prepoznavanje obrazov in čustev, izražanje čustev in vizualizacija pa v desni). Toda ljudje nimamo močnejše desne ali leve možganske poloble – pomembno je namreč to, kako sta med opravljanjem nalog povezani. Še vedno je torej pomembno vedeti, katere funkcije domujejo v kateri možganski polobli, vendar ne smemo pozabiti, da je teorija o tem, da smo bolj desni ali levi, zastarela in preveč posplošena.


Mit št. 4: Rodimo se z vsemi možganskimi celicami

Nekoč smo verjeli, da se rodimo z določenim številom možganskih celic, ki pa hkrati z minevanjem časa propadajo, tako da jih za vedno izgubimo. Zdaj vemo, da tudi odrasli možgani ustvarjajo nove možganske celice – celo v visoki starosti. Gre za proces, imenovan nevrogeneza. Nevrogeneza je seveda bolj dejavna v prenatalnem obdobju, toda novi nevroni se rojevajo tudi v odrasli vodi, zlasti v delu hipokampusu, kar naj bi imelo pomembne posledice za sposobnost učenja in pomnjenja.

Znanstveniki odgovarjajo, zakaj mit o desetih odstotkih ne drži

  • Posnetki možganov jasno kažejo, da so skorajda vsa možganska območja dejavna tudi med rutinskimi funkcijami, kot so pogovarjanje, hoja in poslušanje glasbe.
  • Če bi bil mit o desetih odstotkih resničen, ljudje po hudih poškodbah ali po kapi poškodb sploh ne bi opazili. V resnici pa lahko poškodba domala vsakega dela možganov spremeni njihovo delovanje.
  • Če bi uporabljali tako majhen del možganov, ti ne bi bili tako veliki.
  • Možgani uporabljajo približno dvajset odstotkov telesne energije, zato bi bila resnično velika neumnost evolucije, da bi za tako delovanje tako majhnega dela možganov porabljali tako velik delež energije.
  • Mapiranje možganov še ni pripeljalo do sklepa, da niti en predel možganov nima svoje funkcije. Domala noben del možganov namreč ni nedejaven. Znanstveniki torej še niso odkrili »nedelujočih devetdesetih odstotkov«.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

možgani

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.