Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Multipla skleroza: Vloga kliničnega psihologa

doc. dr. Ana Ožura, spec. klinične psihologije
doc. dr. Ana Ožura, spec. klinične psihologije

(Članek je bil posodobljen septembra 2019.)

Celostna obravnava bolnikov z multiplo sklerozo (MS) obsega tudi delo kliničnega psihologa. Vloga kliničnega psihologa je večplastna, razlaga doc. dr. Ana Ožura, spec. klinične psihologije, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Bolniki z multiplo sklerozo se morajo spoprijeti z različnimi vidiki svoje bolezni, pri čemer zlasti na začetku ne potrebujejo le vódene pomoči zdravnika, temveč tudi drugih zdravstvenih služb, skupaj s kliničnim psihologom.

Multipla skleroza je kronična bolezen, torej bolnika spremlja vse življenje. Za nameček prizadene predvsem mlade ljudi, kar pomeni, da se morajo že zelo zgodaj v življenju spoprijeti z izgubo zdravja.


To s sabo prinaša kopico vprašanj, na katera je treba odgovoriti. Kako bom živel z boleznijo? Bom lahko delal? Bom neodvisen in bom sam skrbel zase? Se bom lahko ukvarjal s svojimi hobiji? Si bom lahko ustvaril družino? Me bo bolezen prikovala na voziček? To so zelo resna, globoka in tehtna vprašanja za vsakogar, za mladega človeka pa toliko bolj, razlaga sogovornica.

»Zelo pomembno je, da bolnik skuša svojo bolezen sprejeti in tako ohraniti čim boljšo kvaliteto življenja. Sprejemanje sicer ne pomeni, da se oseba z boleznijo ne spoprime aktivno, temveč pomeni, da skuša spremeniti tiste stvari, na katere lahko vpliva, hkrati pa sprejme tiste, ki jih ne more spremeniti. Človek, ki se z boleznijo sooči in jo sprejme, jo tudi bolje razume, se o njej želi poučiti, predvsem pa v nadaljevanju laže sodeluje pri zdravljenju. Pri kronični bolezni je bolnikovo sodelovanje še pomembnejše kot sicer, saj je od rednega jemanja zdravil in sodelovanja pri rehabilitaciji odvisno, v kolikšni meri je bolezen pod nadzorom. Z leti nam številni bolniki povedo, da je bolezen v njihovo življenje prinesla tudi pozitivne spremembe, kar bi na začetku težko verjeli.«

Seveda je sprejemanje proces, nadaljuje sogovornica, ki ima svoje zakonitosti, podobne žalovanju. »Sprejemanje bolezni je težak proces, kajti ljudje niti ne vedo, kaj jim bo prinesla in kaj lahko pričakujejo. Obenem so prestrašeni. Za začetek je pomembno, da spregovorijo o svojih strahovih, da vidijo, kako so se s tem spoprijeli drugi. Bolniki gredo skozi več faz. Praviloma so prepadeni, jezni, bolezen zanikajo, so žalostni … Bolezen do določene mere sprejmejo in se nato ob ponovnem zagonu vrnejo skozi prejšnje faze.

Ta pot je pri različnih ljudeh različno dolga, praviloma pa ni kratka. Navadno mine leto ali več, preden si človek najde novo ravnotežje. Vsakič, ko se soočijo z novim zagonom je načeloma pot nekoliko lažja, saj vedo kaj naj pričakujejo. Bolnikom poskušamo povedati, da je v tem položaju vse to normalno.

V primeru, da se bolnik sooča tudi z motnjami razpoloženja in hudo čustveno stisko je pomembno, da bolnikom pomaga klinični psiholog. Na Nevrološki kliniki v Ljubljani je zaposlenih več kliničnih psihologov, ki poleg diagnostičnega dela opravljamo tudi individualno psihoterapevtsko delo. Občasno organiziramo tudi kognitivno vedenjsko psihoterapevtsko skupino za bolnike z multiplo sklerozo. V njej si delijo izkušnje, govorijo o svojih občutjih, strahovih, željah in se naučijo tehnik za spoprijemanje s stresom in spreminjanje negativnih misli…«

V zadnjih letih so raziskave pokazale, da akutni (nenadni) stres poveča verjetnost zagona pri bolnikih z multiplo sklerozo, zato je še toliko bolj pomembno, da se posamezniki naučijo načinov obvladovanja stresa. Trenutno se v svetu najbolj uporabljane in klinično dokazano učinkovite tehnike kognitivno vedenjske terapije in čuječnosti. Številne vsebine na temo čuječnosti in meditacije so bolnikom dosegljive tudi na spletu.


Pomoč tudi svojcem in otrokom

Kronična bolezen ne prizadene le posameznika, temveč vso njegovo neposredno okolico, seveda predvsem najbližje. Zato je pomembno, da tudi oni dobijo pomoč in oporo, sploh na začetku bolezni. Informiranje svojcev je nadvse pomemben del obravnave, pove sogovornica in doda, da je treba biti z njimi odkrit. Tudi z otroki. »Zelo pomembno je, kako z njimi govorimo o bolezni. Prikrivanje ali celo laganje ni na mestu in je lahko celo škodljivo. Otroci so zelo subtilni in hitro opazijo spremembe, zato je pomembno, da se pogovarjamo z njihovi starosti ustrezno. Prav v ta namen je izšla knjižica, namenjena otrokom in njihovemu seznanjanju z MS.«

Pomoč še drugače

Klinični psiholog ima pri multipli sklerozi še drugo, nič manj pomembno vlogo. Nekateri bolniki imajo zaradi narave svoje bolezni težave s kognicijo. Te se kažejo kot težave s pozornostjo, spominom in podobno, kar lahko pomembno vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje in sposobnost za delo. Zato psiholog z bolniki opravi posebne standardizirane kliničnopsihološke teste, s pomočjo katerih ugotovi stopnjo prizadetosti. Na voljo so tudi tehnike in vaje za izboljšanje teh primanjkljajev, ki jih lahko bolniki izvajajo tudi sami doma. To je zelo priporočljivo, saj s tem veliko pripomorejo tudi k ohranjanju sposobnosti za delo.

Kako do kliničnega psihologa?

Po besedah dr. Ožure je smiselno, da bolnikovo kognicijo začnejo spremljati čim prej, saj je to tudi pomemben podatek za nevrologa pri oceni napredovanja bolezni. Poleg tega ocena kognitivnih zmožnosti pove, ali bolnik na delovnem mestu potrebuje prilagoditve zaradi slabše koncentracije, večje utrudljivosti itn. Klinični psiholog je načeloma na voljo vsem bolnikom, in sicer z napotnico nevrologa. Težava je v (pre)dolgih čakalnih dobah, saj je kliničnih psihologov premalo.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

multipla skleroza

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.