V primerjavi s preostalim telesom so človeški možgani večji kot pri vseh živih bitjih. Še posebno velik je korteks, del možganov, ki je zadolžen za zapletena opravila in razmišljanje, za načrtovanje, razumevanje, sklepanje in povezovanje. Pravzaprav je ni dejavnosti v telesu, ki je ne bi nadzirali.

V Slovenijo je konec maja prišla edinstvena svetovna razstava newyorškega prirodoslovnega muzeja z naslovom Možgani – zgodba od znotraj, ki obiskovalca poljudno popelje po skrivnostnem in zapletenem svetu najpomembnejšega in nadvse sofisticiranega računalnika, kar jih je ustvarila narava. Predstavljamo vam nekaj utrinkov z razstave.

Ste vedeli, da …

… sanje od možganov zahtevajo večjo dejavnost kot katera koli druga funkcija, ki jo opravljamo v budnem stanju?

… lahko možgani brez kisika preživijo le pet do deset minut, pozneje pa se začnejo pojavljati nepopravljive poškodbe?

… nas vsak dan prešine približno 70 tisoč misli?

… ljudje hitreje rastemo ponoči, saj se takrat sprošča rastni hormon?

Kje se »rodi« inteligentnost?

Možgane bolj kot s čimer koli drugim povezujemo z inteligentnostjo. Možgani so torej simbol pameti, četudi so odgovorni tudi za vse drugo in ne zgolj za inteligentnost. Kaj je pravzaprav je inteligentnost in kje v možganih se »rojeva«? Verjetno najboljši odgovor se glasi, da nikjer in povsod. Obstajajo številne metode opredeljevanja in merjenja inteligentnosti, saj je to kompleksen pojem, ki povezuje različne vrste razmišljanja, pri katerih sodelujejo različni predeli možganov. Omenimo samo nekatere vidike inteligentnosti: splošna, prostorska, matematična, telesna, čustvena … Nekatere zmožnosti so že v našem genskem zapisu, vendar pa naše možgane vse življenje oblikujejo tudi izkušnje, ki jih pridobivamo vsak dan.

Zakaj se učiti tuje jezike v otroštvu?

Ob rojstvu so se možgani zmožni naučiti katerega koli jezika. Področja za jezik so najbolj prožna v otroštvu, zato se otroci naučijo govoriti tuji jezik brez naglasa. Ko se majhni otroci učijo drugega jezika, se s tem procesom ukvarja isti del njihovih možganov kot pri prvem jeziku. Kasneje v življenju pa učenje novih jezikov prevzamejo druga možganska področja, zato je lahko učenje težje.