Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako delujejo možgani

Čustva nadzira tako imenovani limbični del možganov, ki ga vidite na sliki.
Čustva nadzira tako imenovani limbični del možganov, ki ga vidite na sliki. (Foto: Grega Žunič)

Utrinki z razstave Možgani – zgodba od znotraj

Človeški možgani. Na videz negiben in »mrtev« organ neprivlačne sivkasto peščene barve, težak samo poldrugi kilogram. Toda ta vtis je povsem napačen. Če bi se lahko potopili vanje, bi imeli kaj videti! V njih dobesedno vrvi od nenehnega hitenja električnih impulzov po nepreglednem omrežju živčnih celic, ki jim pravimo nevroni. Teh je več kot 100.000.000.000, zadolženi pa so za vse, kar počnemo. En sam nevron lahko pošlje več kot tisoč različnih signalov na sekundo, pošilja pa jih ves čas. Že to nam veliko pove o (ne)aktivnosti tega skrivnostnega in še ne povsem raziskanega organa.

V kratkem času, v katerem berete te vrstice, so vaši možgani sprejeli množico zvočnih, slušnih in drugih dražljajev, osredotočajo pa se le na nekatere med njimi. V spomin priklicujejo vse, kar ste se naučili o črkah in pomenu besed, sprejemajo odločitve in oblikujejo nove spomine. Ob tem pa vam pomagajo, da ostajate budni in pozorni, da lahko vidite in ne nazadnje dihate.
V primerjavi s preostalim telesom so človeški možgani večji kot pri vseh živih bitjih. Še posebno velik je korteks, del možganov, ki je zadolžen za zapletena opravila in razmišljanje, za načrtovanje, razumevanje, sklepanje in povezovanje. Pravzaprav je ni dejavnosti v telesu, ki je ne bi nadzirali.

V Slovenijo je konec maja prišla edinstvena svetovna razstava newyorškega prirodoslovnega muzeja z naslovom Možgani – zgodba od znotraj, ki obiskovalca poljudno popelje po skrivnostnem in zapletenem svetu najpomembnejšega in nadvse sofisticiranega računalnika, kar jih je ustvarila narava. Predstavljamo vam nekaj utrinkov z razstave.


Ste vedeli, da …

… sanje od možganov zahtevajo večjo dejavnost kot katera koli druga funkcija, ki jo opravljamo v budnem stanju?

… lahko možgani brez kisika preživijo le pet do deset minut, pozneje pa se začnejo pojavljati nepopravljive poškodbe?

… nas vsak dan prešine približno 70 tisoč misli?

… ljudje hitreje rastemo ponoči, saj se takrat sprošča rastni hormon?


Kje se »rodi« inteligentnost?

Možgane bolj kot s čimer koli drugim povezujemo z inteligentnostjo. Možgani so torej simbol pameti, četudi so odgovorni tudi za vse drugo in ne zgolj za inteligentnost. Kaj je pravzaprav je inteligentnost in kje v možganih se »rojeva«? Verjetno najboljši odgovor se glasi, da nikjer in povsod. Obstajajo številne metode opredeljevanja in merjenja inteligentnosti, saj je to kompleksen pojem, ki povezuje različne vrste razmišljanja, pri katerih sodelujejo različni predeli možganov. Omenimo samo nekatere vidike inteligentnosti: splošna, prostorska, matematična, telesna, čustvena … Nekatere zmožnosti so že v našem genskem zapisu, vendar pa naše možgane vse življenje oblikujejo tudi izkušnje, ki jih pridobivamo vsak dan.


Zakaj se učiti tuje jezike v otroštvu?

Ob rojstvu so se možgani zmožni naučiti katerega koli jezika. Področja za jezik so najbolj prožna v otroštvu, zato se otroci naučijo govoriti tuji jezik brez naglasa. Ko se majhni otroci učijo drugega jezika, se s tem procesom ukvarja isti del njihovih možganov kot pri prvem jeziku. Kasneje v življenju pa učenje novih jezikov prevzamejo druga možganska področja, zato je lahko učenje težje.




Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

možgani , delovanje možganov

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.