Kako delujejo možgani

Čustva nadzira tako imenovani limbični del možganov, ki ga vidite na sliki.
Čustva nadzira tako imenovani limbični del možganov, ki ga vidite na sliki. (Foto: Grega Žunič)

Utrinki z razstave Možgani – zgodba od znotraj

Človeški možgani. Na videz negiben in »mrtev« organ neprivlačne sivkasto peščene barve, težak samo poldrugi kilogram. Toda ta vtis je povsem napačen. Če bi se lahko potopili vanje, bi imeli kaj videti! V njih dobesedno vrvi od nenehnega hitenja električnih impulzov po nepreglednem omrežju živčnih celic, ki jim pravimo nevroni. Teh je več kot 100.000.000.000, zadolženi pa so za vse, kar počnemo. En sam nevron lahko pošlje več kot tisoč različnih signalov na sekundo, pošilja pa jih ves čas. Že to nam veliko pove o (ne)aktivnosti tega skrivnostnega in še ne povsem raziskanega organa.

V kratkem času, v katerem berete te vrstice, so vaši možgani sprejeli množico zvočnih, slušnih in drugih dražljajev, osredotočajo pa se le na nekatere med njimi. V spomin priklicujejo vse, kar ste se naučili o črkah in pomenu besed, sprejemajo odločitve in oblikujejo nove spomine. Ob tem pa vam pomagajo, da ostajate budni in pozorni, da lahko vidite in ne nazadnje dihate.

V primerjavi s preostalim telesom so človeški možgani večji kot pri vseh živih bitjih. Še posebno velik je korteks, del možganov, ki je zadolžen za zapletena opravila in razmišljanje, za načrtovanje, razumevanje, sklepanje in povezovanje. Pravzaprav je ni dejavnosti v telesu, ki je ne bi nadzirali.

V Slovenijo je konec maja prišla edinstvena svetovna razstava newyorškega prirodoslovnega muzeja z naslovom Možgani – zgodba od znotraj, ki obiskovalca poljudno popelje po skrivnostnem in zapletenem svetu najpomembnejšega in nadvse sofisticiranega računalnika, kar jih je ustvarila narava. Predstavljamo vam nekaj utrinkov z razstave.


Ste vedeli, da …

… sanje od možganov zahtevajo večjo dejavnost kot katera koli druga funkcija, ki jo opravljamo v budnem stanju?

… lahko možgani brez kisika preživijo le pet do deset minut, pozneje pa se začnejo pojavljati nepopravljive poškodbe?

… nas vsak dan prešine približno 70 tisoč misli?

… ljudje hitreje rastemo ponoči, saj se takrat sprošča rastni hormon?


Kje se »rodi« inteligentnost?

Možgane bolj kot s čimer koli drugim povezujemo z inteligentnostjo. Možgani so torej simbol pameti, četudi so odgovorni tudi za vse drugo in ne zgolj za inteligentnost. Kaj je pravzaprav je inteligentnost in kje v možganih se »rojeva«? Verjetno najboljši odgovor se glasi, da nikjer in povsod. Obstajajo številne metode opredeljevanja in merjenja inteligentnosti, saj je to kompleksen pojem, ki povezuje različne vrste razmišljanja, pri katerih sodelujejo različni predeli možganov. Omenimo samo nekatere vidike inteligentnosti: splošna, prostorska, matematična, telesna, čustvena … Nekatere zmožnosti so že v našem genskem zapisu, vendar pa naše možgane vse življenje oblikujejo tudi izkušnje, ki jih pridobivamo vsak dan.


Zakaj se učiti tuje jezike v otroštvu?

Ob rojstvu so se možgani zmožni naučiti katerega koli jezika. Področja za jezik so najbolj prožna v otroštvu, zato se otroci naučijo govoriti tuji jezik brez naglasa. Ko se majhni otroci učijo drugega jezika, se s tem procesom ukvarja isti del njihovih možganov kot pri prvem jeziku. Kasneje v življenju pa učenje novih jezikov prevzamejo druga možganska področja, zato je lahko učenje težje.




Galerija

Čustva nadzira tako imenovani limbični del možganov, ki ga vidite na sliki. Grega Žunič

Čustva nadzira tako imenovani limbični del možganov, ki ga vidite na sliki. Grega Žunič

Možgani so odgovorni za prav vse, kar se dogaja v telesu, ne le vidno in otipljivo, denimo delovanje organov, temveč tudi za vse, kar je povsem neotipljivo, vendar še kako vpliva na naše življenje, recimo za čustva. Možgani prek čutil sprejemajo podatke od zunaj, pa tudi od znotraj. Čustva povezujejo zunanja in notranja sporočila ter nam sporočajo, kaj stvari iz zunanjega sveta pomenijo nam. Čustva se nam navadno izrisujejo na obrazu. Vsi sesalci občutijo strah in jezo, ljudje kot najrazvitejša bitja pa imamo še posebno razvita socialna čustva, denimo sram, občutek krivde, veselje …, ki so povezana z zavedanjem o tem, kaj si o nas mislijo drugi. Izrazov na obrazu pa nimamo samo ljudje; pravzaprav je marsikateri evolutivna posledica živalskih prednikov. Taka primera sta denimo ježenje dlačic in kazanje zob, kadar izražamo prezir ali napadalnost. Grega Žunič

Delovanje naših možganov je na vrhuncu med dvajsetim in tridesetim letom, nato pa se število živčnih povezav postopoma zmanjšuje. K sreči si možgani zapomnijo dolgoletne izkušnje, dokazano pa je tudi, da redna in dejavna uporaba ter »trening« možgane ohranjata v kondiciji. S staranjem pa se vseeno povečuje možnost različnih motenj. Ena od najpogostejših je Alzheimerjeva bolezen, ki uničuje nevrone in njihove medsebojne povezave. Poškodbe se začnejo na območju blizu hipokampusa (spominski center), zato med prve simptome te bolezni spadajo prav motnje spomina. Na sliki vidite možgane zdravega starostnika in možgane človeka z Alzheimerjevo boleznijo. Grega Žunič

Naši možgani so sestavljeni iz nevronov. Ti usklajujejo sleherno dejavnost, misel, gib. Nevroni iz vsakega dela telesa po živčnem sistemu pošiljajo v možgane najrazličnejša sporočila, ki se nato vračajo v mišice. Vse to se dogaja z neverjetno hitrostjo. Kot vse druge celice v telesu imajo tudi nevroni jedro in membrano. Toda njihova oblika je izrazito posebna in jim omogoča nadvse hitro prenašanje podatkov. Grega Žunič

Vsa živa bitja nimajo razvitih možganov. Nekatera med njimi imajo še vedno zgolj živčne mreže brez možganskega centra – enako kot prve živali pred približno 600 milijoni let. Tudi človeški možgani ne obstajajo od vekomaj, ampak so morali prehoditi evolucijsko pot. Ostanki starejših, »plazilskih možganov«, so odgovorni za naše »primitivno« vedenje, mlajši, »možgani sesalcev«, pa imajo zasluge za čustva in spomin. »Možgani primatov« s svojim velikim in močno nagubanim korteksom, ki je pri ljudeh še zlasti dobro razvit v frontalnem delu, pa nam omogočajo govor, načrtovanje, predvidevanje, strateško razmišljanje … Vsi ti deli možganov so funkcijsko povezani. Grega Žunič

Ljudje se od živali in drugih nižje razvitih bitij razlikujemo predvsem po sposobnosti mišljenja, ki nam omogoča, da si predstavljamo, kaj bi se utegnilo zgoditi. Na osnovi teh predstav lahko načrtujemo in nato svoje ideje tudi uresničimo. Poleg tega lahko z mislimi presežemo to, kar se dogaja v posameznem trenutku: predvidevamo posledice svojih dejanj, se pogovarjamo, spominjamo minulih dogodkov. Grega Žunič