Diagnoza multiple skleroze (MS) včasih ni povsem jasna že na začetku

doc. dr. Uroš Rot, spec. nevrologije
doc. dr. Uroš Rot, spec. nevrologije

(Članek je bil posodobljen septembra 2019.)

Osnovni cilj pri postavljanju diagnoze multiple skleroze (MS) je dokazati razsoj določenih značilnih nevroloških simptomov, ki kažejo na vnetno dogajanje v času (ponavljanje) in prostoru (pojavljanje na vedno novih lokacijah).

Kot pravi doc. dr. Uroš Rot, spec. nevrologije, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, v klinični praksi diagnozo postavijo ob pomoči treh preiskav:

1. Preiskava z magnetnoresonančnim slikanjem (MRI) glave in hrbtenjače: to je najpogosteje uporabljena preiskava, ki jo opravijo pri vseh bolnikih s sumom na MS. Z njo lahko dokažejo oba vidika bolezni, tako razsejanost lezij po značilnih območjih v možganih in hrbtenjači kot nastanek teh lezij v različnih časovnih obdobjih. Značilna območja, na katerih se pojavljajo lezije, so predvsem bela možganovina ob možganskih votlinah ali ob skorji možganov, v možganskem deblu, v malih možganih in hrbtenjači. Če je na posnetku na opisanih območjih vidno določeno število teh lezij, je to dokaz razsoja v prostoru. Pri dokazovanju razsoja v času, ki je diagnostično enako pomemben, si pomagajo s kontrastnim slikanjem, ki spremembe oziroma lezije obarva glede na časovno trajanje.

2. Lumbalna punkcija in pregled likvorja: približno 90 odstotkom bolnikov v postopku diagnoze opravijo lumbalno punkcijo in jim pregledajo likvor. Z njo po sogovornikovih besedah potrdijo, da gre za vnetni proces. Pri približno 60 odstotkih bolnikov ugotovijo povišano koncentracijo mononuklearnih celic, kar govori o vnetnem procesu, pri kar 90 odstotkih bolnikov pa prisotnost oligoklonalnih trakov. Kadar je že izvid MRI značilen in ne dopušča nikakršnega dvoma, da gre za MS, lumbalna punkcija ni potrebna. Za kar najboljši nadzor nad boleznijo je ključno, da jo začnejo zdraviti čim prej, zato je pomembno, da je tudi diagnoza postavljena zgodaj, predvsem pa mora biti jasna in ne sme dopuščati nobenega dvoma, kar pa ni vedno povsem preprosto. Lumbalna punkcija je najbolj povedna zgodaj v poteku bolezni, ko je vnetje najizrazitejše, ni pa nujno, da je že veliko sprememb opaznih na MR glave. Likvor je smiselno pregledati tudi pri manj običajnem, primarno potekajočem poteku bolezni.

3. Vidni  izvabljeni odzivi: to je povsem neboleča elektrofiziološka metoda. MS povzroči demielinizacijo ovojnic  – te ovojnice so odgovorne za hitro prevajanje po osrednjem živčevju, tudi za vidni živec. Vidni živec kot del osrednjega živčevja je pogosto prizadet, s preiskavo vidnih izvabljenih odzivov pa lahko dokažejo upočasnjeno prevajanje.

Kot pravi dr. Rot, slikanje z MRI izvajajo v vseh bolnišnicah, v katerih imajo aparat za MRI. Lumbalno punkcijo in splošno laboratorijsko analizo likvorja opravljajo v vseh bolnišnicah, le del analize likvorja, s katero ugotavljajo prisotnost oligoklonalnih trakov, pa opravljajosamo v laboratoriju Nevrološke klinike v Ljubljani, kjer imajo najsodobnejšo opremo za tovrstno analizo. Preiskavo na izvabljene odzive opravljajo na Inštitutu za nevrofiziologijo UKC Ljubljana, na Očesni kliniki v Ljubljani in v nekaterih regionalnih bolnišnicah.

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki