Na sledi razvoja možganov

V odraslih možganih je 100 milijard živčnih celic, kar je enako ali celo večje številu zvezd v Rimski cesti. Število možnih povezav med možganskimi celicami pa verjetno presega število vseh delcev v vesolju. Kar polovica človeškega genoma je namenjena možganom in njihovemu delovanju. Kljub kompleksnosti se tudi razvoj tega "zvezdnatega neba" prične z oploditvijo – z eno samo celico.
V odraslih možganih je 100 milijard živčnih celic, kar je enako ali celo večje številu zvezd v Rimski cesti. Število možnih povezav med možganskimi celicami pa verjetno presega število vseh delcev v vesolju. Kar polovica človeškega genoma je namenjena možganom in njihovemu delovanju. Kljub kompleksnosti se tudi razvoj tega "zvezdnatega neba" prične z oploditvijo – z eno samo celico. (Foto: Shutterstock)

Dolgo časa je veljalo, da se možgani razvijajo le prvih nekaj let življenja, a številne raziskave v zadnjem času dokazujejo, da temu ni tako in da se možgani na nek način nikoli ne nehajo razvijati. Ste kdaj pomislili, kaj znate? Česa ste bili sposobni ob rojstvu in kaj zmorete danes?

Možgani otrok

Poglejmo si novorojenčka. Recimo, da ste prišli na obisk k prijateljem; pred kratkim so dobili zdravega novorojenčka, ki leži v posteljici, sit, previt in primerno oblečen. Pridržite ga v naročju. To malo, toplo, mehko, dobre tri kilograme težko bitjece, ki nas pogleda s široko razprtimi očmi, nas motri pozorno, celo več, posnema mimiko našega obraza in morda celo vokalizira – kot bi se hotelo z nami pogovarjati. Z nami vzpostavi stik – komunikacijo. Kljub temu da starejši bratec ali sestrica morda razočarano ugotovita, da se dojenček vendarle ne zna igrati, le ni tako nebogljen, kot se zdi na prvi pogled. Sposoben je sesanja, požiranja, prebave, odvajanja, vzdrževanja toplote, dihanja, bitja srca – in seveda, sposoben je z neutolažljivim, glasnim jokom priklicati odraslega, ki bo poskrbel zanj. Lahko temu že rečemo znanje ali pa gre morda za veščine preživetja?

Kje se je novorojenček tega "naučil"? Če se spomnimo, da trebuh nosečnice prav živahno poskakuje ob brcah dojenčka, da na ultrazvoku vidimo sesanje palca in požiranje plodovnice, da procese habituacije (mimogrede: to je način učenja in pomeni privajanje na dražljaje oziroma prenehanje vedenjskega odziva na dražljaj, ki pa nima posebnega pomena) prepoznamo že v 22. tednu nosečnosti, potem ni težko povezati začetkov učenja že z življenjem pred rojstvom in zelo kompleksnim organom, ki nam omogoča, da "smo". To so naši možgani.
Možgani otrok pa niso pomanjšani ali slabše delujoči možgani odraslih. Odrasli in otroški možgani se razlikujejo. Razlikujejo se tako po teži, videzu, anatomskih in biokemičnih značilnostih kot tudi po procesih, ki se odvijajo v njih. Ob rojstvu donošenega, zdravega novorojenčka možgani tehtajo 300 g, kar predstavlja 10 odstotkov telesne teže. V času razvoja bodo možgani zrasli do končne teže 1400 g, kar bo predstavljalo le še 2 odstotka telesne teže.


Kako je sestavljen naš živčni sistem?

Živčni sistem poleg možganov sestavljajo še hrbtenjača in periferni živci. Nevroni ali živčne celice so glavni gradniki živčevja. Njihova glavna funkcija je proženje in prevajanje živčnih impulzov. Ob nevronih živčevje sestavljajo še podporne celice, ki jih imenujemo glija oziroma nevroglija in pomembno prispevajo k razvoju živčnega sistema, hkrati pa nevronom omogočajo delovanje. To so astrociti, mikroglija, oligodendrociti. Njihov obstoj podpira srčno-žilni sistem. V odraslih možganih je 100 milijard nevronov, kar je enako ali celo večje številu zvezd v Rimski cesti. Število možnih povezav med možganskimi celicami pa verjetno presega število vseh delcev v vesolju. Kar polovica človeškega genoma je namenjena možganom in njihovemu delovanju. Kljub kompleksnosti se tudi razvoj tega "zvezdnatega neba" prične z oploditvijo – z eno samo celico.

Nevron me po videzu spominja na zvezdni utrinek: sestavljen je iz telesa celice, od koder izraščajo dendriti in aksoni. Aksoni prenašajo informacije iz nevrona, dendriti pa informacije sprejemajo. Med seboj sodelujejo preko posebnih stikov, ki jih imenujemo sinapse. Nevroni se povezujejo v kompleksna omrežja, ki nam omogočajo nedoločljivo veliko število možnih odgovorov na okolico.

Nevroni v teku razvoja predvsem zorijo – biokemično se pričnejo razlikovati, razvijali se bodo dendriti in aksoni, povečevalo se bo število povezav – sinaps. Okoli aksonov se bo v obdobju odraščanja praktično linearno, do doseganja platoja v starosti okoli 25 leta, odlagal mielin – bela maščobna ovojnica, ki omogoča hitro prevajanje akcijskih potencialov.
Članek se nadaljuje »


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki