"O strahu, kaj bo prinesla prihodnost z multiplo sklerozo, nisem razmišljal. Vedel sem, da bodo posledice ostale, vendar sem že po naravi trmast in vedno sem si govoril, da dokler moj razum deluje, dokler lahko govorim in razmišljam, sem v redu, " pravi prof. dr. Christian Gostečnik, doktor klinične psihologije, doktor psihologije, doktor teologije, družinski in zakonski terapevt. Pri tridesetih letih je zbolel za multiplo sklerozo .
Bolnik z multiplo sklerozo (MS) naj bi nevrologa v prvih letih po diagnozi videl vsaj enkrat na leto in bil tudi redno v stiku s sestro za MS. »Tudi bolnike, ki se ne zdravijo z imunomodulatornimi zdravili, redno pregledujemo, mogoče manj pogosto, pa vseeno, saj potrebujejo tudi simptomatsko zdravljenje,« nam je povedal Jožef Magdič , nevrolog iz …
Nevrodegenerativne bolezni se širijo povsod po svetu. Demenca, Parkinsonova bolezen in multipla skleroza sodijo med najpogostejše, ki jih predstavljamo skupaj s Huntingtonovo boleznijo in spinalno mišično atrofijo. Omenjene bolezni se na prvi pogled močno razlikujejo, a imajo obenem tudi veliko skupnega. Predvsem so vse prve tri napredujoče, kronične, …
Če zasumite, da je človeka v vaši bližini zadela možgansko kap, takoj pokličite 112, dispečerju pa povejte, da potrebujete nujen prevoz v bolnišnico. Samo s hitrim, takojšnjim ukrepanjem je mogoče človeku, ki je utrpel možgansko kap, rešiti življenje in, kar je morda še pomembneje, preprečiti trajno invalidnost. Tako se glasi ključno sporočilo ob …
Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen osrednjega živčnega sistema, pri kateri pride do demielinizacije oziroma propada živčnih ovojnic. Bolezen je imunsko pogojena in ta hip še neozdravljiva. Zanjo je značilno, da sočasno potekata vnetni in degenerativni proces, in prav drugi vodi v invalidnost, če v bolezenski proces ne posežemo z …
»Diagnoza parkinsonova bolezen pogosto močno prestraši, saj še vedno velja splošna predstava, da je to stanje, ki nas v nekaj letih ali še hitreje posadi na invalidski voziček in popolnoma onesposobi za samostojno življenja. Res je bolezen napredujoča in za zdaj še vedno neozdravljiva. K sreči pa bolnikom danes lahko povemo, da jo znamo dobro voditi …
»Moj urnik ni ustaljen, večkrat delam tudi popoldne, zvečer in ob koncih tedna. Bolniki imajo parkinsonovo bolezen ves čas. Zato verjamem, da jim je laže, če vedo, da me lahko pokličejo. Tega nikoli ne izkoriščajo.« Lidija Ocepek , glavna medicinska sestra na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani, je specializirana s …
Ob vsakem sumu na parkinsonovo bolezen je družinski zdravnik prvi, h kateremu gre bolnik. Kot pravi Katarina Lahovnik, specialistka družinske medicine, simptomi včasih niso tako značilni, da bi lahko takoj postavil diagnozo. »Vsako tresenje ali tremor še ne pomeni parkinsonove bolezni. Obenem se 10 odstotkov bolnikov s parkinsonovo boleznijo …