Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kam in kako na ekodopust

Turizem dandanes pušča velik odtis – ne le v obliki nepozabnih doživetij, pač pa zaradi svoje množičnosti predvsem v okolju. Izsledki številnih raziskav pravijo, da turizem prispeva kar pet odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov na svetu, delež pa se bo najbrž le še povečeval. Kljub vsemu obstajajo načini, kako brezskrbno uživati, ne da bi obenem škodovali planetu: z odgovornim turizmom na ekodopustu.

Ko pustimo le odtise svojih nog

Ker je predpona eko- zelo priljubljena, jo zlahka zlorabimo, tudi pri opisu dopusta, opozarja Eva Marn, direktorica IRD in ustanoviteljica pravične trgovine pri nas. Zato za ekodopust obstaja definicijo, ki se ji velja čimbolj približati: "Če je eko tisto, kar čim manj vpliva na naravno okolje in ima čim manjši ogljični odtis, menim, da je ekodopustu še najbliže koncept trajnostnega ali odgovornega turizma. Ta se zaveže k spoštovanju naravnega, kulturnega in družbenega okolja, etičnemu razvoju krajevnih ekonomij in širjenju zavedanja o lastnih vplivih na okolje, v katerem potujemo ali dopustujemo."

Gaja Brecelj iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj, zato svetuje, naj na potovanjih za seboj pustimo le odtise nog in vzamemo le fotografije. "Pred odhodom se podučimo o načrtovani destinaciji, naučimo se lahko tudi nekaj lokalnih besed. Število letalskih letov zmanjšamo s tem, da potujemo z drugimi oblikami prevoza, dopustujemo bliže doma, na dopustu pa ostanemo dlje. Zmanjšamo količino smeti in jih po možnosti recikliramo, ne tratimo vode in energije ter pozorno kupujemo spominke. Po potovanju razmislimo o svojem dopustu in svoje izkušnje pazljivo podajamo naprej," našteje Brecljeva.


Koristi za lokalno ekonomijo

Eva Marn zato proste dni navadno preživi v kaki stari hiši na oddaljenem otoku, brez elektrike in sladkovodne prhe, ob sadno-zelenjavni prehrani krajevne pridelave. "Ali pa v jadrnici na veter, s katero zmotimo kvečjemu nekatere morske prebivalce, ki se jim navadno oddolžim z ostanki kruha ali olupki breskev," še doda sogovornica.

Če že potujemo z letalom, Eva Marn priporoča tako imenovani humanotrip: vsaj dvotedensko potovanje v Burkino Faso, kjer so organizacije Humanitas, Umanotera in lokalna Kafuli razvile turistične delavnice, na katerih se lahko turisti neposredno seznanijo z lokalnimi prebivalci, njihovim delom in z izzivi, s katerimi se spoprijemajo. "Spimo v tradicionalnih, ličnih opremljenih hiškah iz blata, deželo raziskujemo z javnim prevozom, na konjskem hrbtu konji ali kolesi, če imamo nekaj sreče, opazujemo slone pri pitju vode, se preizkusimo v tkanju iz ekobombaža, učimo krajevnega jezika, pripravimo in zaužijemo tamkajšnje jedi – in tudi burkinsko pivo je prav dobro," našteje Eva Marn.


Svoboda na kolesu

Ekoturizem pa ni koristen le za obiskane destinacije, temveč tudi za popotnike, meni oblikovalka in glavna urednica revije Klik Irena Hlede: "Ker večino časa presedim in zato potrebujem gibanje v naravi, na svežem zraku, med travniki, drevjem in žuborečimi potoki, ni boljše izbire kot počitnice na kolesu."

Letos se odpravlja na sever Grčije in nato po južni Albaniji nazaj do trajekta. Lani je z družbo kolesarila po Danski, predlani po južnem Caminu od Sevilje do Santiaga de Compostella, predtem pa po Nizozemski, Nemčiji in, seveda, Sloveniji. "Koliko čarobnih skritih kotičkov lahko odkrijemo pri nas! Najraje imam poti, ki me vodijo vzdolž bistrega, igrivega potoka, recimo ob Dragonji, čudovita je tudi pot nekdanje ozkotirne železnice, ki poteka visoko nad koritom potoka Glinščica," pove Irena Hlede.

S kolesom se lahko kadarkoli ustaviš sredi idilične vasice, ne da bi te skrbelo pravilno parkiranje ali cestni zastoji, doda Irena Hlede: "Kot kolesarja te mimoidoči in domačini sprejmejo popolnoma drugače kot avtomobilista: vsakdo ti je pripravljen priskočiti na pomoč, pogovori so neposredni, brez odpiranja oken in vrat."

Čeprav s kolesom premagamo manjšo razdaljo kot z avtomobilom, je vsak kilometer poplačan z lepotami ob poti, s svobodo in doživetji, še doda sogovornica: "To pa je tisto, zaradi česar greš na dopust. Ker mi kolo daje veliko več kot večina drugih prevoznih sredstev, je moja počitniška izbira, če je le možno, prav kolo."
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

narava , ekološka kmetija , dopust , ekologija , ekonomija , kolesarjenje , skrb za okolje , wwwoof

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.