Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kar polovica Slovencev ima težave s pravilnim ločevanjem odpadkov!

(Foto: Shutterstock)

Anketa inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je pokazala, da ime več kot polovica Slovencev težave z ločevanjem odpadkov, sporoča društvo Ekologi brez meja. Oktobra lani je Mediana med 419 sogovorniki preverjala, ali vedo, v kateri zabojnik za ločeno zbiranje odpadkov sodijo tetrapak, sušilec za lase, papirnati robčki, žarnice, plastične vrečke, otroške plenice, aluminijasta folija, zdravila, cigaretni ogorki in jajčne lupine. Izkazalo se je, da gospodinjstvom največ težav povzročajo papirnati robčki, saj bi jih le slaba desetina anketirancev odvrgla med biološke odpadke, kamor tudi sodijo. Skoraj polovica gospodinjstev bi robčke odvrgla v zabojnik za papir. Podobno bi slaba tretjina anketirancev žarnice odvrgla v zbiralnik za steklo, čeprav sodijo med ostale odpadke oziroma v zbirni center. Kar petina anketirancev bi tetrapak odvrgla v zbiralnik za papir namesto med embalažo.
Največji delež sodelujočih v raziskavi ločeno zbira embalažo (71 %), sledijo pa ločeno zbiranje papirja (62 %), stekla (48 %) in bioloških odpadkov (43 %). Kljub tem visokim deležem so nadaljnje analize pokazale, da vse te štiri naštete vrste odpadkov hkrati ločuje le še 16 % prebivalcev in prebivalk Slovenije.

Premalo informirani

Sodelujoči v raziskavi Mediane so potrdili, da sta ključna razloga za pomanjkljivo ločevanje odpadkov oddaljenost zbiralnikov od njihovega doma in slaba informiranost državljanov o pravilnem ločevanju odpadkov. Dobra četrtina anketirancev pa je izpostavila še problem prepolnih zbiralnikov. Pri tem so si sodelujoči v raziskavi zaželeli, da bi v prihodnosti prejemali več informacij o ločenem zbiranju odpadkov.

V Sloveniji je zbiranje komunalnih odpadkov in ravnanje z njimi v pristojnosti občin. Tudi ozaveščanje občanov je prepuščeno občinam in komunalnim podjetjem (ter seveda zainteresirani javnosti), ki se ukvarjajo z odvozom in nadaljnjo obdelavo gospodinjskih odpadkov.

Da bi bilo področje bolje urejeno, je okoljsko ministrstvo pripravilo predlog uredbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, po kateri bodo morala komunalna podjetja vse občane obveščati o ravnanju z odpadki na vsaj vsakega pol leta. Če njihove aktivnosti ne bodo zalegle, bodo lahko ljudje tako kot doslej svoja vprašanja glede pravilnega ločevanja odpadkov naslovili neposredno na omenjena podjetja ali pa odgovore poiskali na njihovih spletnih straneh.

Bolj učinkovito ločevanje odpadkov želi okoljsko ministrstvo zagotoviti tudi z zmanjšanjem oddaljenosti zbiralnikov od gospodinjstev. V ta namen že omenjena uredba uvaja obvezno zbiranje odpadne embalaže in hišnih kuhinjskih odpadkov od vrat do vrat. Tako se bosta na ekoloških otokih ločeno zbirala samo še papir in steklo, ponekod pa še odpadni in rabljeni tekstil.

Nekatere slovenske občine so se tudi odločile, da bodo bolj odgovorno ravnanje z odpadki spodbudile s kaznimi za prekrškarje.

Napačno ločeni odpadki onesnažujejo pravilno zbrane smeti in tako povečujejo stroške obdelave ločeno zbranih odpadki.

Pa bi vi vedeli, kam odložiti tetrapak, sušilec za lase, papirnati robčki, žarnice, plastične vrečke, otroške plenice, aluminijasta folija, zdravila, cigaretni ogorki in jajčne lupine?
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ekologija , odpadki , komunalni odpadki , gospodinjski odpadki , skrb za okolje

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.