Ranljiva podtalnica

(Foto: Jupiterimages)

Voda in mi

Na ozemlje Slovenije vsako leto pade povprečno 1,5 l/m2 padavin. Čeprav je voda pri nas pogosto časovno in prostorsko neugodno razporejena in je Slovenija zaradi geoloških razmer ranljiva, zlasti na območju Krasa, je v zadnjem stoletju pri nas veljalo prepričanje, da je območje Slovenije bogato z vodami. Zaradi tega prepričanja pa se je z leti, žal, oblikoval tudi malomaren odnos do voda in vodnega prostora. Kemijske, biološke, fizikalne in tudi hidromorfološke lastnosti vode obremenjujejo različni vplivi, ki spreminjajo njeno stanje. Nepremišljeni posegi v okolje, onesnaževanje rek in vodnih virov so le vrh ledene gore.


Sporna kanalizacija

Zgovoren je primer graditve sistemov za odvajanje odpadnih voda. Priključenost prebivalcev na javno kanalizacijsko omrežje je v Sloveniji samo 53-odstotna in samo pri tretjini prebivalcev se kanalizacija konča s čistilno napravo. Takšen položaj lahko delno pripišemo razpršeni poselitvi, saj je v Sloveniji veliko naselij z manj kot 2000 prebivalci. Kljub temu si lahko priznamo, da je pomanjkanje sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda le še en izraz našega malomarnega odnosa do vode.

Pesticidi in nitrati

Podtalna voda ali podtalnica spada med podzemske vode, ki jih redko opazujemo in nasploh o njih vemo le malo, čeprav je skupaj s kraškimi izviri glavni vir pitne vode v Sloveniji. Toda slovenska podtalnica je že leta preobremenjena. Posebno skrb vzbuja onesnaženje podzemnih voda s pesticidi in nitrati, ki je najizrazitejše v severovzhodnem delu Slovenije in v okolici Celja. Tudi kraške izvire ogrožajo nelegalna odlagališča, ki povzročajo spiranje nevarnih snovi v podzemno vodo, v tem primeru z mikropoluti in bakterijami fekalnega izvora.

Pitna voda

Od vse vode, ki nas obkroža, nas pogosto najbolj zanima pitna voda. Ker v naravnem okolju ni kemično čiste vode, je to, kar pijemo, neoporečna bistra voda, ki je zaradi kakovosti tudi pitna. V vsaki izvirni, padavinski in površinski vodi so namreč raztopljene snovi, njeno neoporečnost in ustreznost za pitje pa določajo mednarodno usklajeni kakovostni standardi. Pomembno je tudi, da v vodi ni zdravju nevarnih bakterij.

V Sloveniji pijemo različno vodo, predvsem kar zadeva vsebnost raztopljenega kalcija (Ca) in magnezija (Mg). Zelo mehka voda vsebuje teh snovi manj kot 4 mg/l, trda voda pa vsebuje do 10 mg/l kalcijevih in magnezijevih ionov. Znani belkasti sledovi raztopljenih snovi, ki ostajajo za posušenimi kapljicami vode, pričajo o trdosti vode. Statistično gledano, državljan/ka Slovenije v enem letu razpolaga s približno tisoč kubičnimi metri vode, kar je precej nad evropskim povprečjem. Še vedno večinoma pijemo vodo, ki priteče iz pipe, čeprav se stopnja ozaveščenosti o tem, da ni vseeno, kakšno vodo pijemo, povečuje.
Marijana Jazbec

mag. Marijana Jazbec poklicna grafologinja analiza pisave

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Vsi Viva strokovnjaki