Biotska raznovrstnost je naše življenje

V zadnjih desetih letih je začela populacija risov v Sloveniji drastično upadati. Najverjetnejša vzroka za izginjanja risov sta parjenje v sorodstvu (celotna populacija namreč izvira iz samo šestih živali) in nezakonit odstrel. Danes v Sloveniji verjetno živi samo še kakih dvajset odraslih risov, ki se redno razmnožujejo le še v snežniško-javorniških gozdovih. S tem je ris ena od najbolj ogroženih živalskih vrst v naši državi. Če se bo trend iz zadnjih let nadaljeval, bo ris verjetno postal prvi sesalec, ki bo v Sloveniji izumrl v 21. stoletju.
V zadnjih desetih letih je začela populacija risov v Sloveniji drastično upadati. Najverjetnejša vzroka za izginjanja risov sta parjenje v sorodstvu (celotna populacija namreč izvira iz samo šestih živali) in nezakonit odstrel. Danes v Sloveniji verjetno živi samo še kakih dvajset odraslih risov, ki se redno razmnožujejo le še v snežniško-javorniških gozdovih. S tem je ris ena od najbolj ogroženih živalskih vrst v naši državi. Če se bo trend iz zadnjih let nadaljeval, bo ris verjetno postal prvi sesalec, ki bo v Sloveniji izumrl v 21. stoletju. (Foto: Petra Hrovatin, arhiv ZOO Ljubljana)

Letos 2010 je mednarodno leto biotske raznovrstnosti, 22. maj pa svetovni dan biotske raznovrstnosti

Dvaindvajsetega maja obeležujemo svetovni dan biotske raznovrstnosti. Program Združenih narodov za okolje je namreč ta dan razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti – v spomin na začetek veljavnosti konvencije o biološki raznovrstnosti po 30. ratifikaciji leta 1993 – ki ga v Sloveniji obeležujemo od leta 1996. Biotska raznovrstnost pomeni raznovrstnost živih organizmov iz vseh virov, ki obsegajo kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so. To vključuje raznovrstnost znotraj vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov. Zajema torej vse oblike življenja na Zemlji, od virusov do tropskih pragozdov.

Pojem biotska raznovrstnost obsega bogastvo celotne biosfere (vse življenjske oblike), ki izraža in vzdržuje variabilnost živega sveta na več ravneh: genski raznovrstnosti organizmov, različnosti živih bitij in raznovrstnosti sistemov, ki jih organizmi sestavljajo. S stališča obstoja človeške vrste je biotska raznovrstnost najpomembnejša, vendar tudi najmanj cenjena dobrina.

Biotska raznovrstnost človeštvu ponuja številne dobrine in koristi:
  • zagotavlja hrano, kurivo in kisik,
  • zagotavlja gradbene materiale in s tem zavetje,
  • čisti zrak in vodo,
  • razstruplja in razgrajuje odpadke,
  • stabilizira in blaži podnebje,
  • blaži poplave, suše, temperaturne skrajnosti in moč vetra,
  • ustvarja in obnavlja rodovitnost prsti,
  • skrbi za opraševanje rastlin, tudi kmetijskih,
  • nadzira škodljivce in bolezni kmetijskih pridelkov,
  • ohranja genske vire, ki so ključni za razvoj novih sort, zdravil in drugih izdelkov,
  • prinaša kulturne in estetske koristi,
  • omogoča sposobnost prilagajanja na spremembe.


Kaj jo ogroža?

  • Izgubljanje življenjskih prostorov – naravne ekosisteme spreminjamo v obdelovalne površine ali pa jih pozidamo. Na svetovni ravni je to ključni neposreden vzrok za zmanjševanje biotske raznovrstnosti, v Sloveniji pa je to nekoliko redkeje.
  • Netrajnostna raba ekosistemov in čezmerna raba biotske raznovrstnosti. Zaradi pretiranega izkoriščanja so številne vrste čedalje redkejše.
  • Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih vse hujša grožnja, posledice pa so vidne že zdaj.
  • Invazivne tujerodne vrste, ki smo jih prenesli iz njihovega naravnega domovanja, na novem območju naselitve pa povzročajo težave domorodnim vrstam, saj z njimi tekmujejo za prostor in hrano, širijo bolezni ali pa so plenilci. Invazivne tujerodne vrste lahko spreminjajo življenjske prostore, porušijo odnose med organizmi v ekosistemih ali pa vplivajo na gensko sestavo populacij.
  • Zaradi pretirane rabe gnojil, neprečiščenih komunalnih odplak ipd.. prihaja do onesnaženja. Zlasti v celinskih vodah, pa tudi v morjih nastajajo območja, na katerih večina živali in rastlin ne more preživeti.


Slovenija – vroča točka

Slovenija sodi med države z najvišjo biotsko raznovrstnostjo v EU. "Tolikšno število vrst na tako majhnem prostoru uvršča našo deželico med naravno najbogatejša območja Evrope …" je zapisal pokojni znanstvenik dr. Narcis Mršič in Slovenijo označil kot eno od vročih točk Evrope. Na razmeroma majhnem prostoru se prepletajo vplivi Alp, Dinaridov, Sredozemlja in Panonske nižine, kar se odraža v obliki razgibanega površja, pestre geološke zgradbe, hitro menjajočega se podnebja ter v bogastvu rastlinskih in živalskih vrst.


Nikjer kot pri nas

V Sloveniji je evidentiranih približno 22 tisoč rastlinskih in živalskih vrst, ocenjujejo pa, da jih dejansko živi od 50 tisoč do 120 tisoč. Izstopa veliko število endemičnih vrst, torej vrst, ki živijo pretežno v Sloveniji. Takih je kar 850 vrst, od tega jih več kot 300 živi v podzemlju. Za preživetje endemičnih vrst smo še posebno odgovorni, saj ne živijo nikjer drugje.

Ogrožene vrste varuj(e)mo!

Pri nas ima svoje domovanje veliko število živalskih in rastlinskih vrst, ki so v Evropi ogrožene ali pa jim grozi izginotje, zato jih posebej varujemo. Njihovemu varstvu so namenjena območja Natura 2000; Slovenija je s 36 odstotki v evropskem vrhu po deležu, ki ga ta območja zavzemajo v površini celotnega državnega ozemlja.
Biotsko raznovrstnost Slovenije ogrožata zlasti spreminjanje življenjskega prostora in vpliv tujerodnih invazivnih vrst. Neposredno ogrožanje – trganje, nabiranje, ribolov, lov, trgovanje z ogroženimi vrstami – so po obsegu manj pomemben vzrok ogroženosti. K temu prispeva tudi vse večja ozaveščenost prebivalcev Slovenije.


Biotska raznovrstnost v številkah

  • Znanstveniki so doslej določili skoraj 2 milijona vrst. Ocenjujejo, da na Zemlji najbrž obstaja vsaj 13 milijonov vrst.
  • Po nekaterih cenitvah naj bi bila ekonomska vrednost biosfere 33 x 1012 dolarjev, kar je skoraj dvakrat več od svetovnega letnega bruto domačega proizvoda (18 x 1012 dolarjev),
  • Ljudje povzročamo največje izumiranje vrst v zadnjih 65. milijonih let, torej od izumrtja dinozavrov.
  • Na Zemlji kar 170 tisoč  vrstam grozi izumrtje: od tega je 21 odstotkov sesalcev, 12 odstotkov ptic, 31 odstotkov dvoživk in 37 odstotkov rib (podatki IUCN za leto 2009).
  • Od leta 2000 vsako leto izgubimo 6 milijonov hektarov pragozda, kar je površina, enaka trem Slovenijam (podatki IUCN).
  • V Evropi grozi izumrtje vsaki četrti vrsti dvoživk (23 %), vsaki peti vrsti plazilcev (19 %, leto 2009), 15 % sesalcev (2007), 13 % ptic (2004) (podatki IUCN).
  • V Sloveniji je ogroženih 90 % vrst dvoživk, 83 % vrst plazilcev, 58 % vrst ptičev, 61 % vrst rib in 43 % vrst sesalcev (ocene ARSO iz leta 2002).

Več informacij na biotskaraznovrstnost


Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki