Pravična trgovina

Edina prava izbira

Ste se kdaj vprašali, kaj se je dogajalo z izdelkom, ki ste ga kupili, preden je prispel v vaše roke? Ta izdelek prihaja iz sistema mednarodne trgovine, ki stoji na nepravičnih temeljih, saj izkorišča delavce nerazvitih držav. To je tema, ki je prepogosto oddaljena od nas, in vendar smo tudi mi njen sestavni del. "Vsi prebivalci sveta bi morali imeti pravice, kakršne poznamo v razvitih državah. Delavci v nerazvitih državah bi morali delati v spodobnih razmerah in za spodobno plačilo, zagotovljeni bi jim morali biti tudi dopust, zdravstveno zavarovanje …" opozarja Eva Marn iz društva Humanitas, ki je v Slovenijo pripeljal zamisel o pravični trgovini, in dolgoletna zaposlena v edini pravični trgovini v Sloveniji.

Pri tem omeni še zgodbo delavcev na plantaži kakava: "'Če bi vedeli, koliko krvi je v vaši čokoladi, je ne bi mogli več jesti,' je povedal eden od delavcev, ki od zore do mraka delajo samo za hrano. Za nas obirajo zrna kakava, vendar ne vedo, kaj je čokolada, saj je še nikoli v življenju niso poskusili."

Globalna prosta trgovina je nepravična – temelji na nepravični porazdelitvi dobička, ki določa končno ceno izdelka. Pravila trgovanja so postavljena tako, da koristijo bogatim, zaradi česar se prepad med razvitim severom, ki ima v rokah moč in nadzor, ter nerazvitim jugom, ki je predmet izkoriščanja in nadzora, vse bolj poglablja. Bogate države z visokimi uvoznimi carinami preprečujejo dostop izdelkom iz držav v razvoju, proizvajalci iz revnejših držav za svoje delo niso pravično plačani, zaradi subvencioniranja kmetijske proizvodnje je cena izdelkov na svetovnem trgu umetno nižja, zaradi česar kmetje iz revnejših držav ne morejo biti konkurenčni. Delovni standardi, ki sicer veljajo v zahodnem svetu, niso upoštevani; delo opravljajo otroci, delavci delajo v nemogočih razmerah in za mizeren zaslužek …

Na tem mestu vstopi sistem pravične trgovine, ki zagotavlja, da so v celotnem proizvodnem procesu zagotovljene pravice, kakršne imamo v razvitem svetu, s čimer deluje kot socialni korektiv. V sistem pravične trgovine so povezani lokalni proizvajalci, organizacije za certificiranje in nadzor, uvozniki, trgovine in seveda potrošniki.

Dva sistema nadzora

Obstajata dva certifikata oziroma sistema, ki zagotavljata načela pravične trgovine. Prvi certifikat velja za izdelke, ki izpolnjujejo merila pravične trgovine, podeljuje pa ga Organizacija za pravičnotrgovinsko označevanje (Fairtrade Labeling Organization – FLO). Vsaj 51 odstotkov sestavin izdelka mora biti izdelanih po načelih pravične trgovine, 49 odstotkov pa je še prostora za izboljšave. Svetovna pravičnotrgovinska organizacija (World Fair Trade Organization – WTFO) pa podeljuje naziv pravičnotrgovinska organizacija, in sicer proizvajalcem, ki dokažejo, da proizvodni proces v najmanj 85 odstotkih poteka v skladu z merili pravične trgovine. "Sprva so se podjetja ocenjevala sama, odslej pa bo nadzor opravljalo zunanje telo.

Ta certifikat je pomanjkljiv, saj ne nadzira posameznih izdelkov, drugi certifikat pa ne upošteva veliko pomembnejšega dela – proizvodnega procesa. Tako lahko veliko mednarodno podjetje za en sam izdelek pridobi certifikat in si s tem ustvari dober imidž, čeprav pri večini svojega delovanja krši vsa načela etične trgovine. V tem procesnem delu je pomanjkljivost, saj je nemogoče nadzirati vsak izdelek posebej. Zato bi bilo morda smiselno certifikata združiti ali pa certifikat FLO podeljevati samo podjetjem, ki dosegajo določen odstotek pravičnega proizvodnega procesa." Zgolj certifikat zato ne more biti edino merilo za pravično trgovino, pogledati je treba širšo sliko, še dodaja sogovornica.

Za globalne spremembe …

Večina članov pravičnotrgovinskih organizacij si želi spremeniti mednarodno trgovino v celoti, odpraviti izkoriščevalske oblike delovanja, kot so subvencije in protekcionistični ukrepi, in uveljaviti nov mednarodnotrgovinski kodeks. "Tudi slovenska listina o pravični trgovini, ki smo jo pripravili kot vodilo za vse organizacije in podjetja, ki bi se želeli vključiti v sistem pravične trgovine, si postavlja podobne cilje. Želimo prispevati, da bodo tudi na jugu proizvajali za jug, pomagati pri razvijanju lokalnega trga ter ozaveščati te proizvajalce o delovanju mednarodne trgovine in o vzrokih za njihov položaj," razlaga sogovornica. Dodaja še, da trgovina ne sme biti edini del sistema pravične trgovine – zraven bi morala spadati tudi promocija njenih načel in izobraževanje.

… in trajnostni razvoj

Dejavnost pravične trgovine temelji na trajnostnem razvoju, ki upošteva socialna, ekonomska in okoljska merila, čeprav so zadnja v ospredju šele v zadnjem času. Tako ima večina živilskih in kozmetičnih izdelkov tudi ekološke certifikate. Pri vseh izdelkih pa še ne morejo upoštevati skrbi za okolje. Tako so v Burkini Faso blago za tkalke še nedavno kupovali na tržnici, od preprodajalcev, niso pa vedeli, koliko so ti plačali ženskam, ki so ga izdelale, in od kod prihaja bombaž … "Zdaj smo dosegli, da s pravičnimi tkalkami tkemo blago, naslednja faza pa bo tkanje iz ekobombaža."

Kje je Slovenija?

V primerjavi z razvitimi članicami EU, kjer deluje že približno tri tisoč pravičnih trgovin, nas v Sloveniji čaka še veliko dela. Lani je Slovenec v povprečju kupil le za pol evra pravičnotrgovinskih izdelkov. Sicer pa je položaj boljši kot v drugih pridruženih članicah EU, v katerih se ukvarjajo predvsem z izobraževanjem, ne pa tudi s trgovino, pove Eva Marn in dodaja, da se tudi v Sloveniji zgodba širi in nadaljuje. Že zdaj po šolah in drugih organizacijah potekajo izobraževanja o pravični trgovini, globalnem ekonomskem sistemu, porabi … Pripravljajo tudi raznovrstno gradivo, vsako leto pa na svetovni dan pravične trgovine prirejajo ozaveščevalne dogodke.

Pravična trgovina je edina prava izbira

Eva Marn ugotavlja, da je pomembna težava pravične trgovine v Sloveniji v tem, da jo razumemo kot nekaj marginalnega ali eksotičnega, čeprav je samo takšna trgovina edina prava izbira. "Kupujemo lahko le pravično – druge izbire nimamo. Tako kot velja za trajnostni razvoj. Svet lahko prenese samo tak razvoj, zato je edini, ki si ga lahko želimo in delujemo v skladu z njim."

Želje za prihodnost

Želja in prostora za napredek je še veliko, pravi Eva Marn. Vsekakor si želijo v bližnji prihodnosti odpreti še kakšno prodajalno. Prav zdaj se veselijo, ker bodo tudi v Mariboru zaživele 3MUHE. Drugi načrt je svetovna kavarna, ki bi svojo ponudbo pravičnotrgovinskih pijač in ekoloških prigrizkov bogatila še s kulturnimi dogodki.

Naj se širi …

Eva Marn si želi, da bi se ideja o pravični trgovini v Sloveniji čimbolj razširila, predvsem pa, da bi po pravičnih načelih živeli tudi v praksi. "Svet je en sam. Vse vrednote in pravila, ki veljajo danes in tukaj, bi morali upoštevati na vseh področjih. To je glavni izziv. Začnemo lahko pri sebi. Vprašajmo se, kaj jemo in kaj kupujemo. Postavimo si merila in od njih ne odstopajmo. Trgovina je bila od nekdaj eno od gibal razvoja, tega ne moremo zanikati. Vendar bi morala biti tudi trgovina trajnostna in zmerna, pravična do ljudi in okolja. Sama se držim načela, naj bo potrošnja, če je le mogoče, lokalna, vselej pa globalno pravična," zaključi Eva Marn.

Načela pravične trgovine

WFTO (World Fair Trade Organization) – Svetovna organizacija za pravično trgovino določa deset načel, ki jih morajo pri svojem vsakodnevnem delu spoštovati organizacije pravične trgovine. WFTO spoštovanje teh načel nadzira in jih tudi razvija:

• Vzpostavljanje možnosti za ekonomsko prikrajšane proizvajalce: podpora najrevnejšim proizvajalcem.
• Transparentnost in preglednost finančnega poslovanja: pošteno in odprto poslovanje s partnerji.
• Trgovinsko partnerstvo: osredotočanje na pošten, kontinuiran in dolgoročen odnos.
• Krepitev zmožnosti: razvijanje znanja proizvajalcev in vzpostavljanje možnosti za trgovanje z izdelki.
•  Promocija pravične trgovine: ozaveščanje o pravični trgovini in obveščanje, od kod prihajajo izdelki.
• Plačilo poštene cene: zagotavljanje, da proizvajalci za svoje delo dobijo pošteno plačilo. To se določi z dialogom, krije pa stroške proizvodnje ter primerno in enakopravno plačilo za delo.
• Enakopravnost spolov: zagotavljanje enakih možnosti in plačila za moške in ženske.
• Delovne razmere: zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer, ki so usklajene s pravom in lokalnimi normami.
• Otroško delo: spoštovanje Konvencije ZN o pravicah otrok in tudi lokalnih družbenih norm.
• Okolje: zagotavljanje, da so materiali, izdelki in prevoz v skladu s skrbjo za okolje.

Iz rok proizvajalca do rok kupca

Živilski (kava, čaj, sladkor, začimbe, zelišča …) in kozmetični izdelki ter izdelki domače obrti (izdelki za dom, nakit, inštrumenti, oblačila, modni dodatki …) iz pravične trgovine imajo svoje kulturno-zgodovinsko ozadje ter vsebujejo življenjske zgodbe proizvajalcev. Tako prevleke in šali, ki jih izdeluje mlada Adiarra, govorijo o njenem preživetju v Burkini Faso, eni od najrevnejših držav na svetu. Izdelani so iz ročno tkanega blaga, ki ga Adiarra pobarva z indigom ali z zemeljskimi barvami. Kovači, ki predstavljajo posebno kasto, z bronom po metodi "izgubljenega voska" izdelujejo umetelne kipce, značilne za Burkino Faso. Če boste povprašali, vam bodo v pravični trgovini vedeli povedati zgodbo vsakega izdelka in vas seznaniti s tem, kako je nastal.

Slovenska zgodba o pravični trgovini

Začelo se je, ko je društvo Humanitas pred sedmimi leti v Burkini Faso prvič organiziralo skupino žensk za proizvodnjo izdelkov iz blaga, barvanih s tradicionalnimi lokalnimi tehnikami. Ko so ugotovili, da je Slovenija že pripravljena na pravičnotrgovinske izdelke, so decembra 2004 v sodelovanju s slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero na Starem trgu v Ljubljani odprli prvo slovensko pravično trgovino 3MUHE. Zaradi širitve trgovanja na veleprodajo in želje po odpiranju novih trgovin sta obe organizaciji, skupaj s tiskarstvom Medium, d. o. o., ustanovili zadrugo Odjuga, ki je zdaj vodilna pravičnotrgovinska organizacija v Sloveniji.

Kako prepoznamo pravične izdelke?

Da je izdelek izdelan, pridelan ter prodan po načelih in standardih pravične trgovine, dokazuje certifikat Fairtrade label – oznaka, ki jo podeljuje Mednarodna organizacija za označevanje izdelkov pravične trgovine.