Raziskava, ki so jo opravili na dveh ameriških univerzah, University of Glasgow in University of St Andrews, je ugotovila, da življenje blizu zelenih površin (parkov in gozdov) pomaga izboljšati zdravje ljudi.
Raziskovali so podatke o umrljivosti 366.348 Angležev med leti 2001 in 2005
in iskali povezave med izpostavljenostjo zelenim površinam in različnim vzrokom
smrti. Ugotovili so, da že majhen zelen košček v bivalnem okolju naredi veliko
za zmanjšanje smrtnosti. Če imajo ljudje dostop do teh površin, jih običajno
uporabljajo, ne glede na njihov socialni status, to pa vpliva na njihovo
zdravje. Ugotovili so tudi, da je razlika v zdravju med najbolj revnimi in
najbolj bogatimi najmanjša ravno v tistih območjih, ki so imela največ zelenih
površin.
Druga študija, opravljena na univerzi Columbia in objavljena v Journal of Epidemiology and Community Health, je razkrila, da se z vsakim dodatno posajenim drevesom (če njihovo število presega 343 na kvadratni kilometer), zmanjša pojavnost astme pri njujorških otrocih, starih med 4 in 5 let, za 25 %. Strokovnjaki še vedno ugotavljajo, zakaj se je pojavila ta povezava, predvidevajo pa, da je psdosledica dejstva, da se s povečevanjem števila dreves izboljšuje kvaliteta zraka in spodbuja otroke, da se več igrajo zunaj.
Še ena raziskava je odkrila, zakaj zeleno okolje prispeva k boljšemu zdravju.
Na univerzi Indiana School of Medicine so ugotovili, da je pri otrocih, ki
živijo blizu zelenih površin, manjša verjetnosti, da bodo predebeli. Raziskava,
objavljena v American Journal of Preventive Medicine, je spremljala otroke,
stare od 3 do 18 let, ki so živeli na istem naslovu najmanj dve leti. Bolj ko je
okolica zelena, manj se z njihovo starostjo povečuje indeks telesne mase, ne
glede na starost, raso ali spol otrok. To ima lahko velike posledice tudi za
odraslo dobo, saj bo predebel otrok po vsej verjetnosti postal tudi predebel
odrasel.
Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka
Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog
Matej Pirtovšek dr. dent. med.