Strupene snovi, ki nas obkrožajo na vsakem koraku

(Foto: Shutterstock)

V Evropi pri proizvodnji izdelkov za široko porabo uporabljajo najmanj sto tisoč kemičnih spojin. Čas je pokazal, da nekatere med njimi niso tako nedolžne, kot se je zdelo sprva. Dober primer je inkriminirani teflon, brez katerega si še nedavno nismo mogli predstavljati življenja. Zdaj je dokončno znano: strupi so med nami.

V nekaterih primerih gre za snovi, s katerimi smo v stiku vsak dan. Skrivajo se v kozmetičnih izdelkih, igračah, posodi, čistilih, likalnih deskah, pohištvu, oblačilih, tleh, opažih … Nekatere kemične snovi, ki so nujne v procesu proizvodnje, pozneje počasi izhlapevajo in nas dolgoročno zastrupljajo. Obstajajo tudi kemikalije, katerih strupenost še ni dovolj raziskana, a se kljub temu znajdejo v prehranski verigi.

Politetrafluoretilen (Ptfe): osnovna sestavina teflona je tako kancerogena, da je ameriška vlada konec januarja priporočila, da bi vse izdelke iz teflona (posodje, preproge, oblačila, ovojnina za živila …) umaknili iz uporabe. Poleg tega je nedavna raziskava pokazala, da so Ptfe, ki je povzročil raka in organske spremembe pri laboratorijskih živalih, v njegovi bližini pa ni bila varna nobena ptica, našli v krvi skoraj vseh Američanov, tudi nosečnic.

Ftalati: v rabi so za mehčanje plastike, najti pa jih je v medicinski opremi (vrečke za kri, maske za spanje), talnih oblogah, kablih in žicah, lakih, barvah, samolepilnih trakovih, kozmetičnih izdelkih … Nekatere študije so odkrile, da ftalati slabo vplivajo na delovanje hormonskih žlez.

Fenoli: najpogosteje uporabljajo bifenol A (Bpa) in nonilfenol. Bpa vsebujejo plastenke, računalniki, čelade, notranjost konzerv, zobne zalivke … Uporabljajo ga tudi pri proizvodnji prozornih predmetov, denimo ovojnine za živila. Nonilfenole je najti v raztopinah za odstranjevanje maščobe, antifrizu, lakih, pesticidih, kemikalijah za obdelavo tekstila in usnja ter v kozmetičnih izdelkih. Te snovi povezujejo z motnjami delovanja hormonskih žlez.

Polietilen glikol (Peg): najti ga je v sredstvih za raztapljanje olja in maščobe, pršilih za čiščenje pečic, pa tudi v nekaterih preparatih za nego telesa. Sumijo, da je kancerogen in da slabi imunski odgovor telesa.

Propil glikol (Pg): to topilo je ključna sestavina dezodorantov, čistilnega mleka za odstranjevanje ličil, zobnih krem, losjonov po britju in kozmetičnih preparatov za lase. Raziskovalci še vedno iščejo dokaze, da ta sestavina škoduje možganom, jetrom in ledvicam.

Natrijev laurilsulfat (Nls) in natrijev laurileter (Nles): najti ju je v detergentih in šamponih za avtomobile, sredstvih za čiščenje tal in motorjev, zobnih kremah, balzamih za lase in šamponih, ki se močno penijo. Dozdevna strupenost teh snovi je še sporna, obtožujejo pa ju draženja oči in slabljenja imunskega sistema.

Monoetanolamini (Mea), dietanolamini (Dea) in trietanolamini (Tea): to so snovi, ki jih najdemo v "penastih" preparatih, kot so mila, šamponi in dišeče kopeli. Iz teh snovi nastajajo nitrosamini, kancerogene snovi, nevarne za jetra.

Triklosan: ta snov s protibakterijskim delovanjem je pogosta sestavina detergentov za posodo in tla, mil, dezodorantov, losjonov, krem in zobnih krem. njegova največja "krivda" pa je v tem, da je po molekularni in kemični sestavi podoben zloglasnemu dioksinu, eni od najstrupenejših snovi, ki jih je izdelal človek. Poleg tega, da je dioksin kancerogen, povzroča tudi hude poškodbe jeter in ledvic.

Nitrozamini: te snovi nastanejo pri vulkanizaciji gume, namenjene pa so povečanju prožnosti in odpornosti izdelkov, kot so kondomi in baloni. Sumijo, da so kancerogeni in škodljivi za jetra.

Za zdravje vašega doma

  • Izogibajte se nepremočljivemu papirju, plastičnim prevlekam in pokrivalom, ki vsebujejo sintetično peno ali penasto gumo, saj iz njih pogosto izhlapevajo organske kemične snovi.
  • Ne uporabljajte osvežilcev zraka v pršilu; namesto tega pogosteje odprite okna.
  • Če je le možno, se izogibajte kemičnemu čiščenju oblačil.
  • Omejite nošenje oblačil iz umetnih materialov in mešanic, saj pri izdelavi tovrstnih oblačil pogosto uporabljajo kemične tinkture.
  • Če je le možno, doma in na vrtu uporabljajte biološke izdelke.
  • Uporabljajte barve in lake, katerih kemikalije najmanj izhlapevajo, ali takšna, ki jih je mogoče redčiti z vodo.

V kopalnici

  • Uporabljajte higienski papir in sanitarne izdelke, ki ne vsebujejo belila.
  • Kozmetični izdelki naj bodo brez vonja ali odišavljeni z naravnimi dišavami. Kozmetika, parfumi in toaletni izdelki z umetnimi vonji vsebujejo nevarne kemikalije, kot so ftalati (na seznamu sestavin največkrat niso omenjeni).
  • Ne zlorabljajte izdelkov za čiščenje kopalnice in stanovanja ter sredstev za razkuževanje s protibakterijskim delovanjem (na primer triklosan).

V kuhinji

  • Izogibajte se vsem sredstvom za čiščenje s premočnim vonjem.
  • Omejite uporabo konzerviranih živil v korist svežih ali zamrznjenih. Notranjost konzerv je včasih prevlečena z umetno snovjo (bifenol A), ki utegne povzročiti hormonske motnje, lahko pa tudi okuži konzervirano živilo.
  • Izogibajte se živilom, ovitim v tenko prozorno folijo, saj vsebuje PVC.

Tina Fabjan

Tina Fabjan dr. dentalne medicine

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki